Srbija se je za vložitev tožbe proti Hrvaški odločila zato, ker je Hrvaška 2. julija 1999 pred ICJ sprožila postopek proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi domnevne kršitve Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med oboroženimi spopadi na ozemlju Hrvaške (1991-1995). Zagreb v tožbi Beogradu očita etnično čiščenje in poboj več kot 20.000 Hrvatov.
Beograd je odločitev o protitožbi sprejel v četrtek po posvetovanju srbskega premiera Mirka Cvetkovića s srbskim predsednikom Borisom Tadićem. Kot je pojasnil slednji, so srbski pravniki decembra zaključili priprave na tožbo. Srbija je sicer že novembra 2008 napovedala tožbo proti Hrvaški pred ICJ. Napoved je sledila takratni odločitvi ICJ, da je pristojen za odločanje o tožbi Hrvaške proti Srbiji.
Zaradi tožbe in protitožbe so analitiki že posvarili pred poslabšanjem odnosov med Srbijo in Hrvaško, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"To so politična vprašanja, med strokovnjaki pa ni nobenega dvoma, da nima nobena stran možnosti za zmago," je za beograjski dnevnik Danas menil profesor politične filozofije na zagrebški univerzi Žarko Puhovski. Dodal je, da javnosti na Hrvaškem tožba proti Srbiji v veliki meri ne zanima, "saj ljudi veliko bolj skrbijo gospodarski problemi in preživetje".
Beograjski analitik Vojin Dimitrijević je podobno kot Puhovski menil, da ne Zagreb ne Beograd nimata nobene možnosti za uspeh. "Obe tožbi sta izguba časa in energije, najhuje pa je, da bosta škodili izboljšanim odnosom med državam in otežili življenje Srbov, ki živijo na Hrvaškem," je za Danas dodal Dimitrijević.
ICJ je februarja 2007 sprejel razsodbo o tožbi, ki jo je marca 1993 BiH vložila proti ZRJ zaradi napada in genocida med vojno 1992-1995. Sodišče je takrat Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH ter zavrnilo zahtevo po izplačilu visoke denarne odškodnine, je pa obenem ocenilo, da Srbija ni storila dovolj za preprečitev genocida.
