Gre za odgovor na podobno tožbo, ki jo je vložila Hrvaška leta 1999 proti Srbiji in za katero so bili v Beogradu prepričani, da jo bodo Hrvati umaknili po spremembi režima v Beogradu ter precejšnji otoplitvi odnosov med državama.
Ker se to ni zgodilo kljub pozivom srbskih politikov, naj problem državi rešita brez sodišča, je Beograd odgovoril z isto mero. Ob tem je srbski predsednik Boris Tadić na silvestrski večer dejal, da še vedno verjame, da državi lahko problem rešita za pogajalsko mizo. Na hrvaški strani je eden izmed redkih, ki tako razmišljajo, poslanec Istrske demokratske skupnosti Damir Kajin, ki pravi, da bi Hrvaška po tem, ko haaško meddržavno sodišče v obtožbe BiH zaradi Srebrenice ni obsodilo Srbije, morala premisliti, ali ne bi problema reševali dvostransko.
Zunanji minister Srbije Vuk Jeremić je pohitel z izjavo, da Srbiji ni v interesu tožarjenje s Hrvaško, ampak graditev dobrih sosedskih odnosov, kar bi bilo lažje brez haaških tožb. Celo sin nekdanjega hrvaškega predsednika Tuđmana, Miroslav Tuđman, je prepričan, da bi bilo za razvoj dobrih sosedskih odnosov bolje, če bi obe državi umaknili tožbi iz Haaga. Premierka Kosorjeva ni presenečena in pravi, da je "Hrvaška dobro pripravljena na srbsko potezo, ki pa ne bo skalila odnosov med državama". Tudi odhajajoči predsednik Stipe Mesić, je prepričan, da Srbija s svojo tožbo nima možnosti, saj "niti en hrvaški vojak ni stopil na ozemlje Srbije, noben hrvaški vojak ni ubil Srba onstran meje in nobena hrvaška granata ni podrla hiš v Srbiji".
