Da Mladić ni odgovoren za zločine, za katere je obtožen pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je menilo 56 odstotkov vprašanih. 22 odstotkov mu jih je odgovornost pripisalo, medtem ko jih je 22 odstotkov izbralo odgovor "ne vem".
Kot je sicer ocenil direktor Beograjskega centra za človekove pravice Vojin Dimitrijević, bi se s podporo Mladiću morali ukvarjati socialni psihologi, saj gre za primer zavračanja krivde pripadnika lastnega naroda. Po njegovih besedah sta za to delno krivi tudi mednarodna skupnost in Evropska unija, ki včasih sprejemata ne ravno razumljive poteze.
Za nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića je 55 odstotkov Srbov menilo, da ni odgovoren za zločine, katerih ga bremenijo v Haagu, 62 odstotkov pa je izrazilo svoje nasprotovanje njegovi izročitvi temu sodišču.
Karadžića so aretirali julija lani v Beogradu. Obtožnica ga bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Ključni del obtožnice sta dve točki, ki Karadžića bremenita genocida, vključno s pokolom 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995.
Mladić, ki je še vedno na begu, pa je obtožen genocida in drugih vojnih zločinov med vojno v BiH.
Javnomnenjsko raziskavo je na reprezentativnem vzorcu 1400 prebivalcev Srbije med aprilom in junijem letos za misijo Ovse in Beograjski center za človekove pravice opravila agencija Ipsos Strategic Puls, poroča srbska televizija B92.
Kot je še pokazala raziskava, ima 72 odstotkov vprašanih negativno stališče do haaškega sodišča, 14 odstotkov ima pozitivno stališče, 15 odstotkov pa jih je brez stališča.
Da so Srbi, obtoženi pred sodiščem v Haagu, v slabšem položaju glede na obtožene druge narodnosti, je prepričanih 70 odstotkov vprašanih. Po mnenju 39 odstotkov sodelovanje s tem sodiščem ni potrebno, medtem ko je 55 odstotkov Srbov za sodelovanje.
