Rock. Beseda, ki v prevodu iz angleščine lahko pomeni bodisi zvrst glasbe bodisi skalo, kamen. Zapisana brez črke k se izgovori enako, kdo ve, zakaj, pa so prav to storili pri Volkswagnu, ko so pred devetimi leti poimenovali svojega novega športnega terenca. In pred besedo roc postavili vezaj ter veliko črko T. T-roc. No, T je bil logičen, saj se na to črko začnejo vsi športni terenci te znamke, ali roc ob tem pomeni glasbeno zvrst ali kamen oziroma skalo pa, vsaj uradno, ali pa sami tega nismo zasledili, ni bilo nikdar razčiščeno. Bolj ali manj neuradne razlage se nagibajo celo k tretji možnosti. Besedo rock, ali pač roc, se lahko neformalno uporablja tudi, ko želimo nekoga pohvaliti. Ne ravno najlepša »slovenska« sopomenka bi se glasila, da nekdo ali nekaj »raztura«. Ravno to pa naj bi v svojem avtomobilskem razredu naredil tudi T-roc.
In dejansko tudi je. Primerkov prve generacije so namreč od leta 2017 do letos prodali več kot dva milijona, nova, druga, pa izpolnjuje prav vse pogoje, da bi ta uspeh lahko še nadgradila. Kar pa še ne pomeni, da smo po nekajdnevnem druženju s tem avtomobilom ostali brez pripomb. A začnimo s podatkom, ki je po svoje na meji verjetnega: le nekaj trenutkov zatem, ko smo avto prevzeli v salonu, se je na radijski postaji zavrtela pesem zasedbe Queen We Will Rock You. Pa smo bili spet pri rocku, z novim pomenom te besede …
Do tistega trenutka smo si že precej hitro nastavili perfekten položaj za volanom, pri manevriranju z ozkega parkirnega mesta ugotovili, da je avto presenetljivo agilen in pregleden, pri speljevanju z mesta pri nekaj rdečih lučeh na semaforju pa tudi, da je bolj poskočen in odziven, kot smo pričakovali. Na test smo namreč dobili T-roca, ki ga je poganjala šibkejša različica 1,5-litrskega turbobencinskega motorja, podprta z blagohibridno tehnologijo, ki na papirju ne obljublja tega, kar ponudi v praksi. Izkaže se namreč, da je več kot dovolj zmogljiv in da povsem zadovolji potrebe večine, četudi boste avto dodobra obtežili.
Po nekaj dneh druženja se je izkazalo tudi, da je motor dovolj varčen in v kombinaciji s 7-stopenjskim menjalnikom nasploh omogoča udobno vožnjo, k čemur seveda bistveno pripomoreta ravno prav trdo vzmetenje in dobro počutje, ki ga pričarajo udobni sedeži. Pri čemer pridemo do domala edine pripombe – že res, da je z novo generacijo T-roc napredoval pri kakovosti materialov, nič nimamo niti proti uporabi tkanine na vrhu armaturne plošče, nenazadnje se za ta korak odločajo tudi pri bolj prestižnih znamkah in precej dražjih avtomobilih, a vseeno je trde črne plastike v tem avtomobilu še vedno precej veliko.
No, ni pa je toliko, da bi to koga odločilno zmotilo. Sploh zato, ker je T-roc poleg vsega omenjenega precej prostoren in v osnovi dobro opremljen avto, ki zlahka upraviči ceno okrog 30 evrskih tisočakov.
