Nočna dela na slovenskih cestah niso novost. Pri Darsu pravijo, da jih izvajajo že vrsto let. Leta 2021 je delež nočnega dela zaposlenih na Darsu obsegal 15,7 odstotka vseh opravljenih ur, lani pa že 28 odstotkov. Pri tem gre za intervencijske posege, pluženje snega in posipanje cestišč pozimi, obnovo talnih označb ter vzdrževanje predorov.
Odkar so zastoji in nesreče na številnih gradbiščih po državi dosegli vrhunec, pa se je bolj konkretno premaknilo tudi pri pravih nočnih gradbenih delih, v upanju, da bodo ta pospešila obnove. V začetku junija je v prisotnosti novega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca steklo tudi prvo nočno gradbišče na odseku pri Postojni.
Nočna dela še naprej določata tehnologija izvedbe in vprašanje, ali takšna organizacija omogoča hitrejši napredek del v naslednjem dnevu, pojasnjujejo pri Darsu. Med ta dela spadajo frezanje asfalta na voziščih, lokalno omejena rušitvena dela na objektih in betonska dela. Če se pristop izkaže za uspešnega, lahko na slovenskih avtocestah v prihodnje pričakujemo še več nočnih gradbenih del. Čeprav se zaradi njih osnovna pravila prometnega režima ne spreminjajo, nočna dela zahtevajo določene varnostne ukrepe in tudi spremembo navad voznikov, ki so bili doslej vajeni bolj praznih nočnih avtocest.
