Skratka, zadnjič sem po dolgem času srečal bivšega soseda Srečka. Ta jih res ima za ušesi, kot pravimo. Vedno razdere kakšno novo domislico.
»No,« je rekel, »pa imamo spet vlado. In kdaj bodo ustanovili osnovno organizacijo ZKS?«
Hm, sprva ga nisem razumel, ko pa sem na hitro preletel imena, sem opazil, da imajo najmanj tri nekdanje vrle člane bivše partije, da nekdanjega miličnika, predsednika državnega zbora, niti ne štejemo. Ko sem o tem vprašal svojega doktorja Bučka, jaz tako rečem umetni inteligenci, me je pri večini novih ministrov dobesedno zabil. Napisal je, da so ta in ta ministrica ali ministri premladi, saj so rojeni šele v letih, ko komunistične partije ni bilo več in niti niso mogli biti v njej. Bo torej to zadnja vlada »bivših naprednih« kadrov?
Hm, tale moj doktor je res od hudirja. Morda bi bilo lepše ime Zoki, ampak potem bi me kdo ozmerjal, da sem poreden.
Seveda sem, zelo. Predvsem takrat, ko vidim ali slišim bedarije in spakovanja, še bolj pa blefiranje. Precej krepkih sem, če se spomnite, naložil tudi doktorju Robertu, in to že vse od začetka, ko sem izvedel, kdo je njegova najbolj vplivna svetovalka. Na, zdaj pa ima!
-
Ko sem že omenil gospoda Zorana, naj le dodam, da se je nadvse razveselil dolgoletnega odvetnika našega Janeza, ki da je bil odličen komandir policijske postaje. Moj doktor Bučko ga je nemudoma popravil: gospod Matoz ni bil policaj, marveč miličnik. V tacenski šoli so ga kolegi kadeti imeli kar radi, ker je bil nabrit in zabaven. So ga pa zato potem bolj mrko gledali domačini v okolici Divače in Kozine, ker je bil, kot so rekli, »zajeban«. Ta beseda ni lepa, a ima več pomenov. Enega je izkusil moj znanec, ki ga je sedanji minister nekega poznega večera ustavil na cesti. Izkazalo se je, da možak ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja. Matoz ga je poslal domov peš, čeprav je bil le dva kilometra od domače hiše. Dosleden in načelen, bi ocenil miličnik Zoran.
O novem ministru je nekoč znani odvetnik menda rekel, da ima v pravni stroki podoben imidž kot v glasbi Damjan Murko. To je bila dokaj krepka izjava. Ne nazadnje je kot advokat Janšo skoraj vedno izmazal. Potemtakem bi tožilcem in sodnikom, ki jih je premagal, lahko rekli, da so kot kakšna Zvita feltna v narodnozabavni muziki. Pardon: fantje iz omenjenega ansambla so dobri muzikanti. Ime pa so si izbrali, ko so na prvi vaji malce fušali ter škripali in se smejali, češ da godejo kot kakšna zvita feltna. Priporočal bi vrlim tožilcem, da si v prihodnje ob kakšnem hudem primeru tudi oni najamejo za svetovalca enega ali dva dobra advokata …
-
Nekoč je zdaj že pokojni princ Philip valižanski princesi Kate prišepnil nekaj modrih nasvetov. »Nisi zvezdnica,« je rekel, »predstavljaš kraljevo družino.« In še dodal: nikoli naj ne gleda neposredno v objektive, pozornost je namreč namenjena temu, kar počne in podpira.
Mi princev nimamo, imamo pa Kralja, se pravi Ciglerja: temu bi vsakokrat kazalo ponuditi rezino limone, da ne bi brez zveze stalno streljal rutinskih smehljajev proti kameram. Slavna »trojka« je letala po studiih, se širokoustila ter jezila režiserje. Še malo, pa bi si morali omisliti kakšne bucike; če bi koga od napuha preveč dvignilo, bi jih malo piknili, da ne bi zleteli pod strop.
Začelo se ni ravno obetavno. Mimogrede. Ko se je naposled pred kamerami in mikrofoni pojavil novi finančni minister Šircelj, so bili številni presenečeni. Kot bi se prej deca podila po dvorišču in razgrajala o »intervencijskem zakonu«, potem bi pa prišel ata in jih vse napodil domov učit se poštevanko.
Aha, torej zgodba o zarečenem kruhu? Nič hudega, bodo pa pekli preste. Te se vsaj rimajo …
