Pomanjkanje vode vodi v dehidracijo, katere simptomi segajo od glavobolov in utrujenosti do suhih ust in celo težav z vidom. Kljub temu mnogi ne posvečajo dovolj pozornosti vnosu tekočine, saj raziskava agencije YouGov kaže, da 31 odstotkov ljudi le malo ali sploh ne spremlja, koliko vode zaužijejo. Strokovnjaki danes širše prepoznavajo dolgoletni nasvet o "osmih kozarcih vode na dan" kot poenostavitev brez trdne znanstvene podlage. Priporočilo namreč izvira iz leta 1945 in je takrat vključevalo tekočino iz vseh virov, tudi iz hrane, kar pa so pisci v priljubljenih nasvetih pozneje pogosto izpustili.
Četrtina potrebne tekočine prihaja iz hrane
Strokovnjaki poudarjajo, da k hidraciji prispevajo vse vrste pijač, vključno s čajem in kavo, a pomemben vir pomenijo tudi živila. »Veliko živil ima zelo visoko vsebnost tekočine,« poudarja Bridget Benelam, znanstvenica za prehrano pri Britanski fundaciji za prehrano v Londonu. Registrirana dietetičarka Clare Thornton - Wood pa pojasnjuje, da priporočen dnevni vnos tekočine za ženske znaša okoli 1,6 litra in za moške dva litra. Približno četrtino te količine naj bi po pričakovanjih pridobili s hrano, kar prinaša koristno informacijo za tiste, ki pogosto pozabijo na steklenico z vodo.
Sadje, zelenjava in juhe kot zanesljiv vir
Ko gre za iskanje živil z visoko vsebnostjo vode, sta sadje in zelenjava na splošno zanesljiva izbira. Thornton-Woodova ugotavlja, da vsa živila v tej kategoriji vsebujejo vodo, pri čemer so sadeži pogosto še posebno bogati z njo. »Pomislite na priporočilo, da zaužijete vsaj pet porcij sadja in zelenjave na dan. Če vam to uspe vključiti v prehrano, boste od tam dobili tekočino,« pravi. Prav tako je vredno razmisliti o tipičnih tekočih jedeh, kot so juhe, enolončnice in smutiji. Če bi za zajtrk pojedli smuti, za kosilo juho in za večerjo mesno ali fižolovo enolončnico, ki ji sledi jogurt, bi z vsakim od teh obrokov v grobem pridobili vsaj 200 mililitrov tekočine. To skupaj znese 600 mililitrov, kar bi lahko predstavljalo približno tretjino dnevnih potreb.
Na kaj je treba biti pozoren
Thornton-Woodova opozarja, da lahko imajo sestavine z zelo visoko vsebnostjo tekočine nižjo kalorično vrednost, zato moramo razmisliti, s čim jih jemo. »To ni nujno vedno tako, a na primer gazpačo ali paradižnikova juha z bučkami je zelo vodena, zato ima zelo nizko število kalorij,« pojasnjuje. Če morate ohranjati vnos kalorij ali ne želite izgubiti teže, morate upoštevati, da boste morda morali takšnim obrokom kaj dodati za povečanje energijske vrednosti.
Poleg tega so lahko nekatere jedi z visoko vsebnostjo tekočine revnejše tudi z nekaterimi hranili, svari Benelamova. Prehrana, ki je preveč bogata z vodo, bi lahko postala manj hranljiva, kot jo telo potrebuje, še posebno pri osebah z visokimi potrebami po hranilih. »Verjetno ne bi želeli, da bi majhni otroci dobili ogromno vode iz hrane, saj imajo majhen želodec in visoke potrebe po hranilih,« dodaja. To pomeni pomembno ravnovesje, saj imajo tako otroci kot starejši odrasli večje tveganje za dehidracijo.
Pomembno se je zavedati tudi, da bo hrana med kuhanjem izgubila nekaj tekočine, odvisno od uporabljene metode. Voda izhlapeva v obliki pare, zato kuharji za ohranjanje vsebnosti vode priporočajo uporabo pokrovk na loncih in ponvah. Uporabite lahko tudi naprave, kot sta počasni kuhalnik in lonec na pritisk, ki običajno preprečujeta izgubo tekočine.