Avgusta 1936 je Grčija vstopila v eno najbolj kontroverznih obdobij svoje moderne zgodovine. Takratni premier Ioannis Metaksas je ob podpori kralja Jurija II. in sklicujoč se na politično nestabilnost razpustil parlament, prepovedal politične stranke in vzpostavil režim, znan kot režim 4. avgusta, piše Greek Reporter.
Avtoritarna oblast je trajala do Metaksasove smrti januarja 1941. Njegova zapuščina je še danes predmet številnih razprav, saj je bil hkrati diktator, ki je zatiral politične nasprotnike, in voditelj, ki je zavrnil zahteve fašistične Italije.
Občudoval je Mussolinijevo Italijo
Metaksas je pri prevzemu oblasti živel v času vzpona avtoritarnih režimov po Evropi. Adolf Hitler je utrdil oblast v Nemčiji, Benito Mussolini pa je v Italiji vladal že več kot desetletje.
Čeprav Metaksas ni v celoti posnemal nacistične Nemčije ali fašistične Italije, je občudoval nekatere njune značilnosti, predvsem poudarjanje narodne enotnosti, discipline, protikomunizma in močne centralne oblasti.
Njegova vlada je prepovedala politične stranke, za nedoločen čas ustavila volitve ter uvedla strogo cenzuro časopisov, knjig, gledališča in umetnosti.
Tisoče političnih nasprotnikov, predvsem komunistov, socialistov in sindikalistov, so aretirali, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo na oddaljene egejske otoke.
Mladinska organizacija po vzoru evropskih režimov
Režim 4. avgusta je veliko pozornosti namenjal tudi mladini. Nacionalna mladinska organizacija EON je želela mlade vzgajati v lojalne državljane z uniformami, paradami, telesno vzgojo in domoljubnim izobraževanjem.
Podobnosti z mladinskimi organizacijami drugih evropskih avtoritarnih režimov so bile očitne, vendar Grčija ni nikoli razvila množične vladajoče stranke, primerljive z nacistično stranko v Nemčiji ali fašistično stranko v Italiji.
Pomembna razlika je bila tudi ta, da Metaksasov režim ni temeljil na rasni ideologiji in antisemitizmu. Njegova ideologija je bila predvsem nacionalistična, monarhistična in protikomunistična.
Zakaj je zavrnil Mussolinijev ultimat?
Kljub občudovanju nekaterih značilnosti fašistične Italije je bil Metaksas pri zunanji politiki precej pragmatičen. Kot poklicni vojak, ki se je šolal v Nemčiji, je razumel strateški položaj Grčije in menil, da je njena varnost povezana z Veliko Britanijo, ki je imela močan vpliv v vzhodnem Sredozemlju.
Prelomni trenutek je prišel 28. oktobra 1940. Italijanski veleposlanik je Metaksasu izročil ultimat, s katerim je Italija zahtevala dovoljenje za zasedbo strateških območij v Grčiji.
Metaksas je zahtevo zavrnil. Čeprav naj ne bi dobesedno izrekel znamenitega grškega »OXI« oziroma »NE«, naj bi italijanskemu predstavniku v francoščini odgovoril: »Alors, c’est la guerre« – »Potem je vojna.«
Grška vojska presenetila Italijane
Italija je Grčijo napadla le nekaj ur pozneje in pričakovala hitro zmago. A zgodilo se je nasprotno.
Grška vojska je italijanske sile potisnila nazaj v Albanijo in dosegla eno prvih pomembnih zmag zaveznikov proti silam osi v drugi svetovni vojni.
Odpor proti Italiji je postal eden največjih simbolov grškega nacionalnega ponosa. 28. oktober je danes v Grčiji znan kot dan OXI in je eden najpomembnejših državnih praznikov.
Diktator, ki je postal simbol odpora
Metaksasova zmaga nad Italijo pa ni izbrisala avtoritarnega značaja njegove vladavine.
Njegovi podporniki izpostavljajo vojaško pripravljenost države, infrastrukturne projekte, nekatere socialne in delavske reforme ter prizadevanja za narodno enotnost. Kritiki pa opozarjajo na zatiranje državljanskih svoboščin, politično preganjanje, cenzuro in škodo, ki jo je režim povzročil grški demokraciji.
Prav zato Metaksas ostaja ena najbolj protislovnih osebnosti grške zgodovine. Bil je diktator, ki je doma omejeval svoboščine in preganjal politične nasprotnike, hkrati pa je njegova odločitev leta 1940 postala simbol grškega odpora proti fašizmu.
