Doktorica kemije Mirjana Küzma, ki je odraščala v prekmurski vasi Gančani, se je v Azijo pred leti preselila najprej v Singapur. Na drug konec sveta je odšla na podoktorski študij, tam spoznala moža in si ustvarila družino, dokler se niso pred enajstimi leti zaradi njene in moževe službe preselili v Hongkong, ki še vedno deluje kot posebno administrativno območje Kitajske z lastno vlado, zakonodajo, gospodarsko avtonomijo in kulturo. V dinamičnem megapolisu, v izrazito mednarodnem mestu, ki ves čas živi, pa je vedno kaj za početi, četudi je to samo rekreacija. Kot je navedla Prekmurka, so športni klubi denimo odprti pozno v noč oziroma so nekateri odprti 24 ur vse dni v tednu, zaprejo jih le za kitajsko novo leto.
Ko je sogovornica pripovedovala o nočnem življenju v mestu, je še dejala, da lokalno prebivalstvo ob koncu tedna nima navade s prijatelji oditi v lokal ali nočni klub, temveč je popularno, da v družbi odidejo na masažo ali lepotni tretma. Tako so tudi masažni in kozmetični saloni odprti 24 ur vse dni v tednu, pri čemer ponujajo tudi varstvo za otroke. Tovrstne storitve so popularne tako v Hongkongu kot tudi v bližnjih kitajskih mestih, kjer so cene občutno nižje.
Drag vsakdan in majhna domovanja
Vsakdan je v Hongkongu drag. »Če želiš jesti evropsko hrano, denimo sire in druge dobrote, je to seveda dražje od lokalne hrane. Prav tako je v mestu veliko finih restavracij, z Michelinovimi zvezdicami. Je pa nasploh veliko restavracij zelo različnega ranga, veliko je tudi uličnih restavracij.« Kava stane okoli 5 evrov, turška tudi 10 evrov, je še za nekaj orientacije o visokem življenjskem standardu v velemestu, ki velja za križišče med vzhodom in zahodom ter svetovno središče velikih poslovnih priložnosti, povedala sogovornica.
Prav tako so v Hongkongu draga stanovanja. Zaradi goste poseljenosti so kvadrature domovanj večinoma majhne, najemnine in cene nakupa pa visoke. »Veliko družin, skupaj s starimi starši, živi v zelo majhnih stanovanjih. Se pa dostopnost stanovanj seveda razlikuje glede na lokacijo. V središču mesta je mesečna najemnina 3000 evrov in več za 50 kvadratnih metrov, medtem ko je na nekoliko bolj oddaljeni lokaciji, kjer mi sedaj živimo, na otoku Lantau, kar je od središča le pet postaj s podzemno, enaka najemnina za 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje,« je razložila sogovornica.
Pogosto so stanovanja v zelo visokih stolpnicah in tako je Mirjana Küzma s hčerkama ter možem prej živela v stanovanju v 50. nadstropju, sedaj pa bivajo v 7. nadstropju. Razgled z višav stolpnice, ki ima sicer 60 nadstropij, je bil po njenih besedah čudovit, medtem ko imajo v sedanjem stanovanjskem kompleksu na voljo bazene, teniška in otroška igrišča. Prav tako zaradi tajfunov in močnega sonca soseske povezujejo pokriti pohodni mostovi. »Vse je zelo lepo urejeno in udobno,« je sogovornica strnjeno opisala učinkoviti megapolis.
Njihovi sosedje so posamezniki, pari in družine z vsega sveta. Kot je povedala Slovenka, se ne družijo po narodnostnih skupinah, temveč glede na življenjski slog in okoliščine. »Ni segregacije, da bi se na primer Nemci in Francozi družili posebej, bolj gre za to, koliko imaš stare otroke, ki se skupaj igrajo. Je pa res, da je v socialnih krogih tukaj zaradi selitev veliko nestalnosti, kar je še posebej težko za otroke. Z nekom se povežeš in potem se čez tri leta preseli. Ni tako kot doma, kjer imaš lahko vse življenje iste sosede.«
Pomočnica je del družine
Ker Mirjana Küzma, ki dela kot znanstvena preiskovalka pri svetovalnem forenzičnem podjetju, ki se ukvarja z analizami kemične kontaminacije ali poškodbe materialov pri ladijskih prevozih ali ob drugih nesrečah, za kar jih najemajo zavarovalnice, službeno veliko potuje in ker so hongkonški delovni dnevi tudi sicer lahko precej dolgi, z njimi živi gospodinjska pomočnica. To je v tamkajšnjem okolju srednjega razreda dokaj običajno, njena vloga pa je, da kuha, čisti, hodi po nakupih in gre po otroke v vrtec ali šolo, jih pelje na dejavnosti ali z njimi preživlja čas. V družinskem stanovanju Slovenke ima svojo sobo, kot je dejala sogovornica, je v hitrem tempu vsakdanjika pomočnica »pravi čudež«. Pogosto to delo opravljajo Filipinke, ne nujno zelo mlade. »Naša pomočnica je stara 30 let, vendar pri nas delo ravno zaključuje, ker se je odločila nadaljevati študij. Za njo pride pomočnica, ki je stara 40 let in ima tri otroke na Filipinih. Kar ni tako redko. Rodijo, otroke pustijo doma in jih vzgaja nekdo drug, one pa pridejo sem delat in pošiljajo denar domov. Na Filipinih ženske v veliki meri finančno podpirajo družine. Kot pomočnice delajo ženske iz različnih držav, lahko imaš tudi slovensko pomočnico, iz Indije ali od drugod. Pri izbiri sta med kriteriji lahko tudi jezik in vera.«
Hiter tempo, ki ga vzljubiš
Ne preseneča, da je ena od osrednjih potez življenja v Hongkongu zelo hiter tempo, ki se ga, kot je dejala Mirjana Küzma, navadiš, če ga celo ne vzljubiš. In tako, ko pride za mesec in pol na dopust v rodno Prekmurje, začne po kakšnih dveh tednih velemestni vrvež celo pogrešati. Ne glede na velikost in zgoščenost množice ljudi pa sogovornica pravi, da vse skupaj deluje. »Vse je urejen kaos in življenje je v mestu z učinkovitim javnim prometom udobno.«
Zahtevata pa dinamično mesto in družba veliko prilagodljivosti posameznika, je izpostavila Slovenka. »Biti moraš zelo agilen in pripravljen na neprestane spremembe. Ves čas se moraš izobraževati. Poleg tega so v moji službi recimo določene stvari tudi nepredvidljive in lahko se zgodi, da moram na kakšno lokacijo zaradi preiskave tudi za dva tedna ali podobno. Vendar pri vsem tem delu in odgovornosti dobiš veliko tudi nazaj in primerno plačilo.«
Ob družbenih potezah Hongkonga je sogovornica spregovorila tudi o nekaj kulturnih navadah. Velja namreč, da jedilnih palčk ne smeš zapičiti v riž, ker s tem vznemirjaš pokojne. Prav tako ni vljudno kar koli kazati s palčkami. Ena od značilnosti je tudi, da nikoli ne smeš imeti praznega kozarca, kar pomeni, da ti sosed za mizo stalno doliva čaj oziroma katero koli drugo pijačo ter tako ljudje pogosto mizo v restavraciji zapustijo ob polnih kozarcih. Zahvalo za to, da so ti natočili kozarec, pa izraziš s tem, da dvakrat potrkaš na mizo.
