V Združenih državah Amerike ima vsako mesto svoj značaj, poleg tega velja, da obstajata dva svetova: ZDA in New York, je pregovorne karakteristike ameriškega sveta strnila Ljubljančanka Vesna Šiftar, ki že skoraj osem let živi v Chicagu. Iz Londona se je čez lužo preselila zaradi službe, dela v marketingu v digitalni transformacijski agenciji.
V tretjem največjem mestu v ZDA, ki slovi po svoji arhitekturni zgodovini, jazzovskih in bluesovskih klubih in ga Slovenka rada primerja z njej ljubim oziroma najljubšim New Yorkom, pravi, da je zelo prijetno živeti. Ritem vsakdana je v Chicagu v primerjavi z intenzivnim, agresivnim, zabavnim, umazanim, dinamičnim in svetovljanskim New Yorkom, kot ga opiše, bolj umirjeno. Dušo mu dajejo soseske, vsaka s svojim vzdušjem. »Odlično je, ker so tako organizirane, da ti je sploh ni treba zapustiti, saj imajo vso infrastrukturo, ki jo potrebuješ. Znotraj soseske si lahko zgradiš svoj socialni krog in ustvariš družabno življenje.« So deli mesta, kjer so hiše že več generacij premožnih družin in je življenje tam bolj umirjeno, medtem ko je na severu mesta denimo soseska Boystown, uradno Northalsted, kjer živi skupnost LGBTIQ+.
»Chicago je odprto mesto, kjer so vsi dobrodošli, in ima obkrožen z republikanskimi zveznimi državami v očeh javnosti posebno mesto, saj je Illionis, ki mu pripada, demokratska zvezna država,« je dejala Vesna Šiftar. Spomnila je, da se je po odločitvi vrhovnega sodišča v zadevi Dobbs, ko je junija 2022 razveljavilo zvezno pravico do splava, in s sprejetjem prepovedi splava v nekaterih ameriških zveznih državah v Illinoisu povečalo število obiskov ginekologa. Država je namreč postala ključna točka dostopa do splava za ženske iz različnih delov ZDA in je branik reproduktivnih pravic.
Sosedstvo v ameriškem velemestu
Ko je Slovenka opisovala vsakdan v svoji soseski, je dejala, da je vanjo vnesla utrjevanje vezi v lokalni skupnosti. Koncept sosedstva, ki temelji na spoznavanju, sodelovanju, pomoči in druženju s sosedi, je prinesla iz Evrope. »Američani nimajo želje graditi sosedskih odnosov, zato sem s tem začela sama. V bloku, kjer živiva s partnerjem, smo si z najbližjim sosedom izmenjali ključe stanovanj, če bi jih kdaj potrebovali, poleg tega občasno čuvava njegovega psa, kar tu ni običajno. Blizu sva si tudi s prodajalcem v bližnji trgovini z živili, lastnikom bara in delavko v čistilnici.«
Posebna sta v Chicagu tudi zato, ker nimata avtomobila. Imata motor in kolesi, sicer pa uporabljata javni promet. »Vloga javnega prometa se mi zdi zelo pomembna in Chicago je poleg New Yorka eno redkih ameriških mest z urejenim javnim prometom. Veliko ameriških mest, kot recimo Los Angeles, Miami in Dallas, je vezanih na rabo avtomobila.« Javna prometna infrastruktura ima v Chicagu svojo zgodovino. Zaradi ohranitve arhitekture niso gradili podzemne železnice, temveč nadzemno, kar jo dela posebno. »Ikonični sistem nadzemnega mestnega prometa je fascinanten,« pravi Vesna Šiftar.
Vedno dražje mesto
Čeprav je v primerjavi s težko dosegljivim New Yorkom Chicago dolgo časa veljal za bolj ugodno velemesto, se ta razmerja v zadnjih letih spreminjajo. »New York je bil vedno drag, toda v Chicagu je bilo drugače, saj je v njem vladalo določeno ravnovesje. To se zdaj ruši, plače v mestu stagnirajo, življenjski stroški, cene hrane in nepremičnin pa rastejo.« Lokali in restavracije imajo precej visoke cene in tako se recimo kozarec povprečnega vina začne pri 14 evrih, k čemur je treba prišteti še 11 odstotkov davka in napitnine.
Prav tako se višajo najemnine, čeprav se je s pandemijo zgodil preobrat. »Po covidu se je veliko ljudi izselilo iz strogega centra. Iz predela Loop, poslovnega dela mesta, so se ljudje zaradi prijetnejšega življenja selili v druge predele. Najemnine v središču so zato nižje kot v drugih, priljubljenih soseskah.« Se pa v ZDA, kot je še dejala Slovenka, stanovanja merijo po prostorih – spalnicah in kopalnicah. Najemnina za stanovanje z dvema spalnicama in kopalnicama, veliko od 80 do 100 kvadratnih metrov, na severu Chicaga se giblje med 1800 in 3000 evri.
Zapovedi v komunikaciji
Vesna Šiftar je še izpostavila, kako je Amerika kulturno drugačen svet. »Odnosi so po mojih izkušnjah veliko bolj transakcijski kot v Evropi. Prehodnost odnosov je do neke mere povezana tudi z velikostjo države in vsakdanjostjo selitev, pri čemer ljudje, če se preselijo, ne ohranjajo stikov. Osnovno družbeno celico predstavljajo družina in prijateljstva, vzpostavljena na univerzah, in ko se sem preseliš od drugod, nimaš ne enega ne drugega,« je opisala pozicijo avtsajderstva. Poleg tega moraš osvojiti določene družbene in komunikacijske zakonitosti. »Moraš se navaditi na tukajšnjo percepcijo, kako povedo določene stvari in kaj pomenijo. V Ameriki te nekdo naslovi s prijateljem že, kot te vidi enkrat ali dvakrat, medtem ko je v Evropi meja med znanci in prijatelji veliko bolj jasna.«
Prav tako imata drugačno mesto neposrednost in kritika. »Neposrednost v komunikaciji, kar je po mojih izkušnjah še toliko bolj izrazito, ker sem ženska v poslovnem svetu, je zelo pogosto sprejeta negativno. Zato moraš vedno začeti z nečim pozitivnim. Da rečeš bobu bob, ni način komunikacije, in to moraš sprejeti.« Kot je še dejala Vesna Šiftar, pa na ravni odnosov vsakič, ko pride v Slovenijo ali kam drugam v Evropi, doživi svojevrstno prizemljitev, saj so v teh okoljih po njenih izkušnjah odnosi veliko pristni, poleg tega življenje v primerjavi z ameriškim vsakdanom ni tako zelo pod nenehnim pritiskom pehanja za nečim.
Odpornost zaradi selitev
»Ko se seliš iz mesta v mesto, med državami ali celo med kontinenti, moraš razviti določeno odpornost, saj si moraš v novih okoljih zgraditi nova prijateljstva, osvojiti nova pravila obnašanja in drugih socialnih konstruktov,« je še na podlagi svoji izkušenj dejala Slovenka.
Sicer pa je za življenje v Chicagu še dejala, da mesto po dolgi zimi, ki traja kakšnih sedem mesecev, poleti popolnoma oživi. V topli sezoni življenje ob ogromnem Michiganskem jezeru, ki meri polovico velikosti Jadranskega morja, buhti. Ljudje so na plažah, v lokalih, restavracijah. Chicago velja tudi za arhitekturno središče ZDA, je še dimenzijo tega ameriškega mesta izpostavila Slovenka. Kjer se, ne glede na osvajanje lokalnih navad, še vedno trdno drži pitja italijanskega espressa in ne pristaja na kavo iz Starbucksa. Kot še eno ameriško potezo pa je omenila tudi poudarjeno prijaznost ljudi.
