Anja Kranjc Horvat, ki je diplomirala iz fizike, nato pa magistrirala in doktorirala na področju izobraževalne fizike, je v začetku junija ponovno začela delati v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern), kjer je šest let delala že prej. V raziskovalnem vozlišču s sedežem blizu Ženeve koordinira izobraževalne programe za srednješolske učitelje na področju fizike delcev. Gre za mednarodne programe, kjer so septembra lani gostili tudi slovenske učitelje, sedaj se pri njih izobražujejo španski, kmalu pa za dva tedna pridejo učitelji iz 24 različnih evropskih držav. »Marsikateri srednješolski učitelj med svojim izobraževanjem bodisi ni imel veliko stika s fiziko delcev bodisi bi si o tem želel izvedeti več, zato pridejo v Cern, kjer jim predstavimo to področje,« je razložila Slovenka.
Sicer pa je Cern, kjer so strokovnjaki s celotnega sveta, izrazito mednarodno okolje. »Tu spoznaš veliko različnih kultur in pogledov na svet, kar mi razširja obzorja, da lahko stvari vidim iz različnih zornih kotov. Vendar ima dinamika tega okolja, ker nas veliko pride sem le za krajši čas, tudi nekoliko žalostno plat. Vsako leto lahko spoznavaš nove ljudi in tako se od enega poslavljaš, drugega sprejemaš, in ta krog se ponavlja. Prijatelje imaš po celotnem svetu, vendar skoraj nikoli tukaj,« je svet selitev in pomnoženih poslavljanj opisala Anja Kranjc Horvat. Dodala je še, da so v Cernu, kjer delajo in se za priseljence v tej mreži med zaposlenimi odvija tudi osrednje družbeno življenje, v socialnem mehurčku. Ta je precej velik, saj gre za več kot 16.000 ljudi, kar že dosega število manjšega mesta.
Veliko zaposlenih v Cernu se druži v različnih klubih, ki jih imajo, od plezalnih do plesnih, naša sogovornica tako recimo obiskuje impro gledališče, s katerim tudi občasno nastopajo.
Mednarodno švicarsko mesto
Anja Kranjc Horvat s partnerjem živi blizu središča Ženeve. V Švici je po tem, ko je najprej štiri leta živela v Franciji, saj je Cern ob meji med državama, že dve leti živela med svojo prvo zaposlitvijo v evropski raziskovalni organizaciji. Za Ženevo pravi, da ji je všeč, ker je mirna, čeprav bi kdo celo rekel, da je dolgočasno mesto. Vendar je razkrila, da je vedno, ko si zaželi iti ven, mogoče najti kakšen dogodek. »Ni veliko izbire, čeprav vedno nekaj najdeš. Rada hodim na klasične koncerte in ponudba na tem področju je kar solidna.« A vstopnice so v mestu z visokim življenjskim standardom precej drage. Karta v znameniti ženevski operni hiši, ne sicer najcenejša, a tudi ne za prostor s prav dobrim pogledom na oder, tako denimo stane 70 evrov.
Visoke so tudi cene nepremičnin. Stanovanja ni lahko dobiti, za najemnino pa je recimo za 65 kvadratnih metrov treba odšteti tudi okoli 2500 evrov na mesec. »Kosilo ali večerja v restavraciji je že kar luksuz, prav tako so precej dragi klubi.«
Na vprašanje, kako je s sosedskimi skupnostmi, glede na to, da Slovenka s partnerjem živi v bloku, je Anja Kranjc Horvat na podlagi lastnih izkušenj dejala, da je v bloku, kjer sedaj živita in v katerem so večinoma tujci, stik s sosedi veliko bolj topel. Čeprav sta še na sveže priseljena, čuti, da bo tukaj mogoče lažje navezati stik, za razliko od bloka, kjer sta živela prej in v katerem so večinoma živeli Švicarji, ki se z njima niso prav veliko družili. »Eden od razlogov je bil, da ne govoriva najbolje francosko, poleg tega imajo domačini že svojo socialno skupnost. A ker je Ženeva mednarodno mesto, tukaj tudi ni veliko močnih blokovskih skupnosti, kjer bi sosedje živeli skupaj 20 let in bi se dobro poznali.«
V tem mednarodnem mestu, kot je še dejala Anja Kranjc Horvat, lahko doživiš cel kup kulturnih šokov oziroma spoznanj. In vsakdan je precej sproščen. V Bernu, ki je veliko bolj »švicarsko« mesto, je to drugače in so pravila precej stroga. Tam se sosedje lahko pritožijo, če v bloku po 22. uri na stranišču potegneš vodo. »Ob nedeljah pa, na primer, v bolj tipičnih švicarskih naseljih ni primerno zunaj sušiti perila, da ga sosedje ne bi videli, saj to ne velja za estetsko.«
Odličen javni prevoz
Med prednostmi Ženeve, ki jih je izpostavila Anja Kranjc Horvat, je frekventen, zanesljiv, urejen in udoben javni prevoz. Ker odlično deluje, ne samo v mestu, temveč po celotni državi, ga uporablja veliko ljudi in zato tudi precej velik del prebivalcev sploh nima avtomobila. Mesečna karta za javni promet v Ženevi znaša oko 70 evrov, je še podatek posredovala Slovenka in dodala, da takšna cena odtehta mir, ki ga imaš v tej obliki mobilnosti.
Sicer pa je glede sistemskih storitev v državi, ki stereotipno velja za primer urejenosti in učinkovitosti, dejala, da imajo posamezna področja različne ritme. Potrdilo o nekaznovanosti, ki ga je potrebovala za prijavo za najem stanovanja, je denimo dobila zelo hitro, medtem ko ob selitvi iz enega kantona v drugega postopki za odmero dohodnine trajajo več kot eno leto. »Nekatere stvari so Švici v primerjavi s Slovenijo mnogo boljše, nekatere pa mnogo slabše, recimo to, da porodniški dopust traja le tri mesece. Prav tako so vrtci, če ne dobiš javnega, zelo dragi, tako da eden od staršev kdaj raje ostane doma na neplačanem dopustu, saj se jim to finančno bolje izide.«
Za Švicarje je Anja Kranjc Horvat še dejala, da so večinoma prijazni in precej zadržani, dokler te ne spoznajo, za kar pa potrebujejo čas. Sicer poleti Ženeva živi okoli jezera, kjer se ljudje kopajo, jadrajo, deskajo, veslajo in supajo. Razširjena je tudi kultura piknikov. Tako se tudi v Ženevi ni težko počutiti doma, je zaključila sogovornica.
