Letošnjo pomlad je minilo 14 let, odkar se je Ljubljančanka Barbara Brenčič, ki jo je od nekdaj vleklo v tujino, preselila v London. Otok ni bil njena prva mednarodna postojanka, že med srednjo šolo je šla za nekaj časa v Združene države Amerike in med študijem na fakulteti za družbene vede na izmenjavo v Miami. Želela je živeti v velemestu, ki ti omogoča določeno anonimnost, vendar je London izbrala zato, ker je občutno bližje Ljubljani kot ameriške metropole in je obiskovanje družine ter prijateljev tako veliko lažje.
London jo je očaral s svojo dinamičnostjo in zabavnostjo, čeprav je včasih tudi stresen, je dejala. Intenziven je v vseh pogledih – delovnem ritmu, kulturnem in drugem dogajanju, turizmu, prometu, gostoti ljudi in širini prostora, ki ga zaseda. »London je ogromen in ves čas je gneča. Na javnem prevozu in ulicah je množica ljudi, zvokov, glasbe, vonjev in hrane z vsega sveta. Kar je dobro, ker je vse tako raznoliko, čeprav je včasih lahko tudi preveč vsega. Delam v središču mesta blizu Oxford Circusa, kjer vse utripa,« je velemestno vzdušje Londona, ki je kdaj lahko tudi hektično, opisala Slovenka.
V angleški prestolnici, kjer se je veliko selila, je živela že v različnih delih mesta. Zadnja leta je njena domača soseska šarmantni jugozahodni predel Londona, imenovan Putney, ki se razteza ob slikoviti reki Temzi. Predel je nedaleč od središča mesta, ponuja pa preplet urbanega prostora in narave. Vzdušje je precej umirjeno in naokoli je veliko parkov ter sprehajalnih površin. »Ob koncih tednov je tu veliko različnih možnosti za športne aktivnosti. Najbolj všeč mi je, da se v službo lahko peljem s katamaranom, kjer ni gneče in ki je del mreže javnega prometa.«
Javni promet tudi sicer, je pritrdila Barbara Brenčič, v Londonu odlično deluje. »Veliko je možnosti in vse poteka tekoče, razen če zaposleni na podzemni železnici stavkajo, čemur na cesti sledijo veliki prometni zamaški.« Sicer je javni promet v Londonu najbolj ugodna in praktična izbira. Ni skrivnost, da je imeti avto v Londonu drago, k čemur se šteje vse od cene zavarovanja do dovolilnice za parkiranje in mestne pristojbine. »Tudi če se zelo veliko voziš z uberjem namesto z javnim prevozom, je to veliko ceneje kot imeti svoj avto,« je razmerja povzela sogovornica.
London brez velikih sprememb
Kot je dejala Barbara Brenčič, se London skozi vsa leta, odkar živi v njem in ga vsakodnevno spremlja, ni prav veliko spremenil. Razen povišanja cen, kar se je po njenih besedah zgodilo po brexitu, ko so se spremenile uvozne dajatve, posledice tega pa sama zaznava tudi v potrošniških navadah. Dela namreč kot direktorica maloprodaje in tako opaža, da je prodaja luksuznih izdelkov v zadnjih letih upadla.
Kar zadeva cene vsakodnevnih storitev v Londonu, kot je hrana v trgovinah in lokalih, pa je dejala, da so te primerljive s hrvaškim otokom Bračem, kar je ugotovila med svojim obiskom tega dalmatinskega otroka prejšnji mesec. »V bistvu je London zaradi razmerja med povprečno plačo in cenami hrane v trgovinah in lokalih celo bolj ugoden.«
Še ena evropska stalnica, ki se pojavlja tudi v angleški prestolnici, je občutno višanje najemnin, kar je privedlo do tega, da so tudi zelo nekakovostna stanovanja postala draga. Povprečna mesečna najemnina za sobo se giblje okoli 1000 evrov, trisobno stanovanje pa je skoraj 3000 evrov.
Angleška vljudnost
Med kulturnimi vzorci, ki jo spremljajo v Londonu, ji je všeč vljudno izražanje, ki ga Angleži gojijo. »V Sloveniji smo veliko bolj neposredni, kar lahko kdaj zveni tudi nevljudno, tako da mi je tukajšnji način komunikacije še posebej všeč v pogovoru z ljudmi, ki jih ne poznaš, čeprav to res nujno ne pomeni, da so ljudje zato tudi bolj prijazni.« A druga plat bolj zadržane komunikacije je način izražanja kritike, na kar se je morala Slovenka navaditi. »Kot vodja sem se morala naučiti, kako zaposlenim posredujem povratne informacije o njihovem delu, saj je bila moja komunikacija za to kulturno okolje lahko kdaj preveč neposredna in tako sem tudi sama nekaj časa potrebovala, da sem glede na način izražanja znala prepoznati raven kritike. Na začetku namreč glede na olepšani in omehčani način formulacije nisem prepoznala, za kaj točno gre, in na tak način moram sedaj tudi sama posredovati informacije drugim,« je o svojih izkušnjah spregovorila Barbara Brenčič.
Delavniki v Londonu so dolgi. V njeni službi delovni dan traja od 8.30 do 18. ure, a se pogosto zgodi, da delo še podaljšajo. Prostega časa tako med tednom praktično nima, k čemur v velikem mestu prispevajo še razdalje in s tem čas, ki ga porabijo za pot od službe do doma in obratno. Tako je zaradi obsežnosti mesta realnost Londona tudi ta, da se s prijatelji, ki živijo na drugem koncu mesta, zaradi natrpanega urnika in oddaljenosti vidijo zelo poredko.
A Barbara Brenčič je med prednostmi Londona izpostavila, da že res, da je vsakdan podrejen delu, vendar ob tem to mesto ponuja ogromno profesionalnih priložnosti. »Če si motiviran, imaš veliko odprtih možnosti za kariero.« Prostor raznolikosti in mnogoterosti je London tako v več pogledih.
Prav tako je v mestu večne gneče izpostavila, kako so ljudje pri tem potrpežljivi. »Ko greš na avtobus, ljudje čakajo v vrsti in vsakemu dajo prostor, kar je pomembno glede na to, da je na javnih površinah vedno tako veliko ljudi. Pomembno je, da si uvideven do drugih.«
