Letošnja trgatev je že v polnem teku. Ponekod je grozdje že pobrano, drugje pa še čakajo, da se trgači zapodijo med trte. Toda kot v en glas zatrjujejo slovenski vinogradniki in vinarji, je bilo letošnje leto eno najbolj zahtevnih in kaotičnih za pridelavo vin, saj bo pridelek grozdja zaradi precej dramatičnih vremenskih sil precej bolj pičel. Dolga obdobja vročine, pomanjkanje padavin in suša so grozdje marsikje prisilili v hitrejše dozorevanje, zato so morali vinogradniki poprijeti za škarje precej prej kot običajno, obenem pa se sprijazniti z dejstvom, da bo grozdja ponekod precej manj. In kadar je narava skopa, se to prej ali slej pozna tudi v denarnici tistih, ki radi nagnejo kak kozarec plemenitega grozdnega soka.
Naravo se da ukrotiti z znanjem
V trte se je letos med prvimi podalo nekaj več kot 370 vinogradniških družin, ki pridelujejo grozdje za največjo slovensko pridelovalko in izvoznico vin – Klet Brda. »Za zdaj vse realne številke kažejo, da bomo pridelali štirideset odstotkov grozdja manj od povprečne bere ob normalnih vremenskih pogojih. Letos je bilo vreme res neusmiljeno; ne toliko pomanjkanje vode kot izredno visoke temperature. To je dalo piko na i. Je pa tako, da je vinogradih, v katerih so vinogradniki upoštevali vsa strokovna navodila, manj škode kot v tistih, kjer jih niso, bomo pa nedvomno morali začeti razmišljati o namakanju. Eno izmed spoznanj letošnjega leta je še, da bo vsaka takšna krizna situacija pospešila opuščanje manjših kmetij, v sklopu katerih obdelujejo pol ali en hektar vinogradov, ker takšne razmere zmanjšujejo motivacijo za delo. Ta proces staranja prebivalstva in zapuščanja podeželja bo takšno stresno leto, kot je bilo letos, še pospešil. Ampak to konec koncev ne velja za vse kmetijske panoge, ne le za vinogradništvo,« razmišlja direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Vendar zaradi tega težav z dobavo grozdja nimajo, saj kot pravi, se število zadružnikov res zmanjšuje, vendar število hektarjev vinogradov, iz katerih prihaja grozdje za njihova vina, ostaja stabilno. Zato pa cene vin nikakor ne bodo ostale stabilne. Nekateri vinarji so že napovedali, da se bodo cene vin znatno povišale. Peršolja sicer pravi, da je govoriti o kakšnih znatnih podražitvah še prezgodaj, je pa dejstvo, da se bodo dobra vina podražila, čeprav je podajati zaključke o kakovosti letošnjega letnika še veliko prehitro. Eno izmed posebnosti letošnje trgatve vidi še v tem, da bodo imeli enologi letos precej več dela kot običajno, da iz grozdja iztisnejo prava razmerja med sladkorji in kislino.
Uroš Bolčina, eden vidnejših slovenskih enologov, ki na Dolenjskem kreira vina pri Frelihovih, v Goriških brdih pri vinski hiši Zarova, v Vipavski dolini za vinsko hišo Fedora, v Istri pa za kleti Santomas, Brič in Pribac, ugotavlja, da je največja posebnost letošnje trgatve ta, da se je začela res zelo zgodaj. »Petega avgusta še nisem bil nikoli prisoten ob trgatvi, s tem, da bi bil letošnji izplen grozdja katastrofalen, pa se ne bi ravno strinjal, ker so pogoji na posameznih legah, pa naj bo to na Dolenjskem, v Vipavski dolini, Goriških brdih ali pa v Istri, povsem drugačni. »Lep takšen primer je lega Srgaši v Istri, od koder prihaja refošk za vinsko hišo Santomas. Del vinograda je ob gozdu, kjer je manj vročine in grozdje povsem normalno zori. Petdeset metrov stran, kjer je več sonca in so bolj ekstremni pogoji, pa je na trtah že ogromno posušenega grozdja. Tako da ne moremo posploševati. Tudi pri Fedori v Vipavski dolini je podobno. Njihovih leg ne moremo posploševati z drugimi v Vipavski dolini, ker mejijo že na kraško stran, ampak tudi tukaj so sorte, ki zelo trpijo, in sorte, ki lepo uspevajo brez stresa in jim prav nič ne manjka. V Goriških brdih je podobno. Tisto grozdje, ki so ga pobrali v pravem času, je fenomenalno, pri že nekaj dneh zamujeni trgatvi pa je grozdje res že utrujeno,« razlaga Bolčina in poudarja, da na Dolenjskem ni nič drugače. »Pri Frelihovih pričakujem povsem normalno trgatev, pa čeprav je bilo sušno kot še nikoli, povrhu pa smo imeli precej težav tudi s točo. Mreže so sicer bile na trtah, a je kljub temu toča zbila kar precej grozdja. Tam, kjer so ali še bodo izpleni grozdja majhni, bo pač treba prilagoditi delo v kleti. Ključna stvar pri vseh teh vremenskih spremembah je ta, da se znaš prilagoditi razmeram in glede na njih prilagodiš dela v vinogradih ter pravočasno opraviš trgatev,« je prepričan Bolčina. V Sloveniji se mu zdi največja težava v takšnih bolj vremensko kriznih letih to, da je veliko preveč posploševanja in da bi vsi želeli imeti neko splošno resnico. Sam meni, da se je vsaki sezoni treba prilagajati sproti, ker se da naravo ukrotiti tudi z znanjem in dosledno pripravo vinogradov. Za to, kar se bo oželo iz grozdja in fermentiralo, pa je še prezgodaj govoriti. Na to, kakšen bo torej letnik 2026, bo treba počakati do pozne jeseni.
Katastrofa bibličnih razsežnosti zaradi zlate trsne rumenice
Danilo Flakus, glavni direktor in enolog znamenite vinske hiše in posestva Dveri Pax v Jarenini pri Mariboru, v sklopu katerega negujejo 73 hektarjev vinogradov na več gričevnatih legah Jarenine, Kapele in Jeruzalema, o letošnji vinski beri pravi, da se suša pozna, izpleni so manjši, približno štirideset odstotkov pridelka bo manj, kot so ga načrtovali, pa ne samo zaradi suše in vročine, ampak tudi zaradi toče, ki jim je pošteno oklestila vinograde. »Suša in vročina sta bili letos res hudi. Tukaj sem že štirideset let, pa takšnih razmer še nisem doživel. Grozdje je imelo dobesedno opekline na jagodah. Grozdje je dozorelo praktično mesec prej, kot bi moralo, ampak v njem je malo soka. A to niti ni najhuje. Najhujša katastrofa, ki nas tre že kar nekaj časa, je zlata trsna rumenica. Od 73 hektarjev, ki jih imamo v lasti, jih je 35 na Jeruzalemu in tam bomo zaradi te bolezni zelo verjetno končali vinogradništvo. V zadnjih treh letih smo izgubili že dvanajst hektarjev, zdaj pa bomo praktično ob vse, pa čeprav dosledno sledimo vsem ukrepom za zatiranje te bolezni. Dokler stroka ne bo našla rešitve, se tam z vinogradništvom nima več smisla ukvarjati. Škržat, ki prenaša to bolezen, je povsem primerljiv s trtno ušjo, ki je v drugi polovici 19. stoletja uničila veliko večino vinogradov,« je strt Flakus. »Ampak tisto, kar bo ostalo, bo dobro«, je vsaj malce bolj optimističen. Za koliko se bodo vina podražila, je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti, toda ekstremnih podražitev vseeno ne pričakuje.
Da bo za vina tako kot praktično za vse kmetijske pridelke že v bližnji prihodnosti zagotovo treba odšteti nekaj več cekinov, je sicer nesporno dejstvo. A vseeno se najdejo tudi takšni, ki jih skrbi, da bodo podražitve vin še bolj negativno vplivale na kupce, ki se že tako pritožujejo nad precej zasoljenimi cenami slovenskih vin, ob tem, da se vina nasploh popije bistveno manj kot pred desetletjem. Tilen Praprotnik, vinogradnik, vinar in oljkar iz Šareda nad Izolo, ki svoje utekočinjene kreacije iz grozdja prodaja pod blagovno znamko Steras, trdi, da se bo podražitvam odrekel. »Nisem prepričan, da bodo kupci te napovedane podražitve dobro prenesli. Že zdaj slovenska vina niso ravno poceni. Sam imam že nekaj let težave z vremenom, zadnji letniki so količinsko izrazito slabši, ampak tega bremena na kupce ne bom prenašal. Ne vem, kje bo v tem primeru prostor slovenskih vin na trgu. Povsod po v Evropi imajo presežke vina, veliko ga je v kleteh, tako da ne vem, ali je smiselno še dodatno navijati cene. Pri meni bo letos bera grozdja vseeno za dvajset odstotkov boljša, kot je bila lani, pa že lani nisem dvigoval cen. In ne vem, zakaj bi jih letos. S prodajo sicer nimam težav, ker večino vina pokupijo stalne stranke, tako da moram skrbeti, da bodo te zadovoljne. Če bi dvignil cene, najverjetneje ne bi bile. Ne bom pa govoril o drugih, ker ne vem, v kakšnem položaju so se znašli,« je povedal Praprotnik.
