1. »Ne poslušam te«
Ta izjava je enakovredna pokrivanju ušes z rokami. Otrok z njo sporoča, da je pogovor zanj končan, in zavrača nadaljnjo komunikacijo. Otroci, nagnjeni k trmi, se pogosto mentalno izklopijo takoj, ko slišijo nekaj, kar jim ni po godu. Zaradi tega vsak poskus usmerjanja postane frustrirajoč in ne vodi nikamor, čeprav otrok hkrati pričakuje, da se njegovo mnenje upošteva.
2. »Ne moreš mi govoriti, kaj naj delam«
Eno je imeti lastno mnenje, nekaj povsem drugega pa je vsako navodilo dojemati kot napad. To frazo otroci uporabijo, ko jih odrasla oseba opozori ali zahteva upoštevanje pravil. Namesto da bi poslušali, takšni otroci interakcijo takoj spremenijo v konflikt. Zanje navodilo ni usmeritev, temveč izziv, v katerem morajo zmagati.
3. »Mami je rekla, da mi ni treba«
Sklicevanje na starševsko avtoriteto je pogost način, s katerim se otrok izogne pravilom, ki jih postavi druga oseba. Otrok takrat navedeno izjavo starša predstavi kot dokončno odločitev. Čeprav se pravila glede na okolje res lahko razlikujejo, je stalno izgovarjanje na starše ob razumnih zahtevah težavno. S tem otrok dejansko sporoča, da avtoritete druge odrasle osebe sploh ne priznava.
4. »Vseeno mi je«
Ta kratka zveza, ki jo pogosto spremlja zavijanje z očmi ali sklanjanje ramen, je izraz drznosti. Otrok z njo zavrne tisto, kar mu odrasla oseba govori, in prekine komunikacijo. Gre za običajen odziv, s katerim se izogne interakciji, sporočilo pa je jasno: situacija po njegovem mnenju ni vredna resnega pogovora.
5. »To ni pošteno«
Čeprav je ta reakcija včasih upravičena, otroci, ki ne spoštujejo avtoritete, težko sprejmejo, da poštenost ne pomeni vedno izpolnitve njihovih želja. Včasih je odgovor odrasle osebe preprosto »ne« ali pa pravilo ostane v veljavi kljub njihovemu nasprotovanju. Takšnih otrok ne zanima, zakaj je bila odločitev sprejeta, temveč ji želijo zgolj nasprotovati.
6. »Briga me«
Ta izjava služi za takojšnjo prekinitev razprave. Pri tem ne gre za dejansko ravnodušnost, temveč za priučeni mehanizem za izogibanje odgovornosti. Otrok se vede, kot da situacija ni vredna njegove pozornosti, in s tem ignorira poskuse odrasle osebe, da postavi meje.
7. »Brigaj se zase«
To pomeni že višjo raven odpora. Otrok s tem ne izraža zgolj nestrinjanja, temveč odrasli osebi neposredno oporeka pravico, da ga opozarja. Cilj ni zaščita zasebnosti, temveč izogibanje odgovornosti. Otrok s tem poskuša sam določiti, kdo ima nad njim avtoriteto, kar lahko vodi v večji konflikt.
8. »Pusti me na miru«
Čeprav vsakdo, tudi otrok, včasih potrebuje svoj prostor, ima ta fraza v kontekstu pogovora z odraslo osebo drugačen pomen. To ni prošnja za trenutek miru, ampak ukaz za umik. Ključen je odnos, ki stoji za izjavo, saj zahteva po prostoru otroka ne odvezuje od spoštovanja pravil ali soočanja s posledicami.
9. »Vem«
Čeprav je ta beseda na prvi pogled nedolžna, ob sarkastičnem prizvoku postane izraz nespoštovanja. Otroci jo uporabijo medtem ko jim odrasli razlagajo pravila, saj so se že vnaprej odločili, da jih preostanek ne zanima. Če otrok na ponovljeno zahtevo odgovori z »vem«, to ne pomeni, da je sporočilo razumel – pomeni le, da preprosto noče poslušati.
