Širjenje azijskega sršena (Vespa velutina) v zahodni in srednji Evropi je vse bolj agresivno. Podatki iz nemške zvezne dežele Baden - Württemberg, o čemer so poročali nemški mediji, kažejo, da se je število odkritih gnezd v enem letu podvojilo, tako da so pristojni uradi do konca julija evidentirali že 1400 primerov. Zaradi hitrega širjenja so oblasti vrsto uradno prekvalificirale iz invazivne v ustaljeno, kar pa prinaša spremembo strategije. Tam so namreč obupali nad tem, da bi popolnoma izkoreninili ta insekt, in prešli na bolj ciljno obvladovanje populacije.
V Sloveniji za zdaj poročil o tem, da je že prišel k nam, ni. Čebelarska zveza Slovenije je že pred meseci izdala opozorilo, v katerem so med drugim zapisali: »Tujerodna invazivna vrsta – azijski sršen – v Sloveniji na srečo še ni bila opažena. Zaradi pojavljanja v bližini naših meja pa je nevarnost njegovega prihoda, bodisi po poti naravnega širjenja ali s transportom, zelo velika. Za uspešno obvladovanje te invazivne vrste sršena je ključno pravočasno odkritje prisotnosti te vrste pri nas. Kar je prvi pogoj za vse nadaljnje aktivnosti pri odkrivanju in uničevanju gnezd in osebkov te vrste sršena.«
Na Primorskem imajo trenutno več težav z orientalskim sršenom (Vespa orientalis).
Težave za slovensko čebelarstvo
Za slovensko čebelarstvo, ki temelji na zaščiteni avtohtoni kranjski čebeli, širjenje predstavlja precejšnje tveganje. Ker je bila prisotnost vrste potrjena v sosednjih državah, zlasti v Italiji, slovenske čebelarje pozivajo k rednemu spremljanju dogajanja pred panji, še posebej ob meji in vzdolž prometnih koridorjev.
Rast populacije tega plenilskega insekta pa, kot rečeno, ponekod že spreminja odnos pristojnih.
Poročajo tudi o valu zlorab na trgu deratizacijskih storitev. Po Nemčiji se pojavljajo neregistrirani izvajalci, ki pod pretvezo »nujnih 24-urnih intervencij« in izkoriščanja strahu pred piki prebivalcem izstavljajo račune v zneskih več tisoč evrov.
Zanimivo je, da za učinkovito uničevanje velikih gnezd pravi, uradni strokovnjaki opuščajo neselektivne kemične pripravke. Namesto tega uporabljajo večmetrske teleskopske sulice, s katerimi v gnezdo neposredno vpihajo vročo vodno paro ali prah aktivnega oglja.
Specializirani plenilec
Največjo grožnjo azijski sršen predstavlja medonosnim čebelam. Gre za specializiranega plenilca, ki čebele prestreza v zraku tik pred panjem ali pa vdre neposredno vanj. Ponavljajoči se napadi povzročijo, da čebelja družina neha izletavati in nabirati hrano, kar lahko vodi v popoln propad panja.
Čebelarji se v prizadetih državah pred napadi branijo z nameščanjem zaščitnih mrež z ozkimi odprtinami pred žrela panjev ter s spomladanskim nastavljanjem selektivnih pasti za ulov matic, preden tem uspe ustvariti kolonijo. Pri tem je ključna selektivnost pasti, saj je avtohtoni evropski sršen (Vespa crabro) zakonsko zaščiten in igra pomembno vlogo v naravnem ekosistemu.
Čeprav vbod azijskega sršena za človeka ni bolj nevaren od vboda navadne ose ali čebele, je zaradi daljšega žela in večje vsebnosti nevrotransmiterja acetilholina v strupu občutno bolj boleč. Enako kot pri drugih kožekrilcih največje tveganje predstavljajo morebitne alergijske reakcije.
