Divji prašiči so previdne in razumne živali, ki se družijo v trope in so zelo zaščitniške do svojih mladičev. Kljub nevšečnemu in umazanemu videzu divji prašiči veljajo za zelo čista bitja, denimo nikoli ne opravljajo potrebe blizu svojega prebivališča. Najbolj aktivni so zvečer in ponoči, ko s svojim močnim rilcem globoko prerijejo zemljo, v kateri iščejo podzemne dele rastlin in plodov ter nevretenčarje.
Valjanje po blatu, imenovano tudi kaluženje, pri divjih prašičih predstavlja nujno biološko potrebo, ki jo je prinesla evolucijska prilagoditev. Med drugim omogoča preživetje v času poletne vročine in zaščito pred zajedavci. »Ker divji prašiči nimajo razvitih znojnih žlez, se ne morejo potiti in si posledično ne morejo znižati telesne temperature.
Zato jim v poletnih mesecih mokro blato služi kot glavni način ohlajanja in vzdrževanja stalne telesne temperature. Ko se blato posuši, ustvari trd površinski sloj, ki deluje kot mehanska zaščita kože pred sončnim sevanjem, hkrati pa služi tudi kot sredstvo za odstranjevanje gozdnih parazitov,« so pojasnili pri fundaciji Rewilding Velebit.
Divji prašiči živijo v vlažnih listnatih in mešanih gozdovih, ustrezajo jim tudi močvirnati predeli. Kot so povedali pri fundaciji, lahko prašiči zahvaljujoč izjemno močnemu rilcu med iskanjem podzemne hrane, kot so korenine, gomolji, ličinke žuželk in glive, preorjejo globoko v zemljo, pri čemer pa se seveda umažejo.
