V sodobnem prometu se vse pogosteje srečujemo s tveganim fenomenom prelaganja odgovornosti. Medtem ko se preventivne akcije in mediji tradicionalno osredotočajo predvsem na voznike motornih vozil, se je med ranljivejšimi udeleženci tiho razvil nevaren in lažen občutek varnosti. Mnogi pešci in kolesarji se namreč prepogosto zanašajo zgolj na to, da bodo drugi pazili nanje, zato so sami ob uporabi pametnih telefonov in slušalk še bistveno manj pozorni na dogajanje okoli sebe.
O tem nevarnem trendu, vse pogostejših »zombi pešcih« in slabih zgledih, ki jih odrasli z nespametnim ravnanjem prepogosto dajemo mlajšim generacijam, smo se pogovarjali z Erikom Logarjem, vodjo področja varne mobilnosti pri Avto-moto zvezi Slovenije. Zanimalo nas je, ali bi strožja zakonodaja in morebitne nove denarne kazni pri nas sploh imele pravi učinek. Z njim smo spregovorili tudi o tem, kako učinkovite so v resnici infrastrukturne izboljšave. Strokovnjak namreč jasno opozarja, da si je treba priznati pomembno dejstvo: nobena dodatna talna oznaka in noben napredni avtomobilski asistenčni sistem ne moreta nikoli nadomestiti tistega najpomembnejšega – naše osebne zbranosti in osnovne skrbi za lastno varnost.
Kako v AMZS ocenjujete slovaški ukrep, ki predvideva do 100 evrov globe za nepozornost pešcev na prehodih? Bi bila takšen ukrep in obravnava nepozornosti kot prekrška smiselna in izvedljiva tudi v Sloveniji?
»Slovaška sicer ni prva država v Evropski uniji, ki je uzakonila globe za pešce, ki uporabljajo mobilni telefon. V AMZS sicer že vrsto let opozarjamo na to, da je uporaba telefona problematična pri vseh udeležencih v prometu, četudi se v ozaveščevalnih kampanjah in medijih najpogosteje izpostavljajo predvsem vozniki motornih vozil, torej osebnih avtomobilov, tovornih vozil … Zagotovo bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi tovrstnega prekrška in globe tudi v Sloveniji, a le ob pogoju, da se bo ta ukrep dejansko izvajal, torej da bo nadzor učinkovit in da bo ugotovljeni kršitvi sledila sankcija. Izkušnje nekaterih držav, kjer so to že uvedli, namreč kažejo, da številni pešci še vedno uporabljajo telefon, ko prečkajo cesto. Učinkovit nadzor, lahko tudi z uvedbo tehničnih rešitev za nadzor, je ključnega pomena za zmanjšanje vseh vrst prekrškov. Nekaj vpisati v zakonodajo le zato, da je napisano, zagotovo ne bo imelo želenih učinkov.«
Kako močno se zmanjša sposobnost pešca ali kolesarja za pravočasno reakcijo in zaznavanje okolice, na primer ocena hitrosti in oddaljenosti prihajajočih vozil, če med hojo gleda v zaslon ali uporablja slušalke z dušenjem hrupa?
»Poleg same uporabe telefona k zmanjšanju pozornosti oziroma zaznave drugih udeležencev v prometu zagotovo pripomore tudi uporaba slušalk. Na žalost opažamo, da se ranljivejši udeleženci v prometu (pre)pogosto zanašajo na to, da naj bi drugi pazili nanje, in so zato sami še manj pozorni na dogajanje v prometu. Z otroki se veliko dela na tovrstnem izobraževanju, a smo jim starejši kasneje s svojimi ravnanji velikokrat napačen zgled in sčasoma tudi sami 'pozabijo', kako je treba ravnati v prometu. Na tem področju nas vse skupaj čaka še veliko dela – zanašati se zgolj na to, da bo nekdo drug pazil na nas, ni in ne bo dovolj.«
Kakšne so izkušnje vaših inštruktorjev varne vožnje in voznikov na terenu? Ali opažate, da so tako imenovani zombi pešci, ki na prehod stopijo nenadoma in brez preverjanja prometa, postali vsakodnevna nevarnost za voznike?
»Tovrstnih ravnanj je mogoče opaziti vse več, zato moramo biti vozniki še toliko bolj pozorni na ranljivejše udeležence v prometu. To seveda ne pomeni, da pešcem, kolesarjem in drugim ranljivejšim udeležencem ni treba skrbeti za to, da tudi sami ravnajo previdno in poskušajo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu.«
Na Slovaškem se je razvila razprava, ali bi k večji varnosti pripomogli opozorilni piktogrami na tleh, medtem ko drugi menijo, da dodatne oznake ne morejo nadomestiti osnovne previdnosti in ne rešijo težave nepazljivosti. Kakšno je stališče AMZS do prilagajanja infrastrukture, kot so na primer talne LED-luči ali napisi nepozornim pešcem, v primerjavi z zanašanjem na osebno odgovornost?
»Vsaka izboljšava, ki bi imela pozitiven vpliv na izboljšanje prometne varnosti, je dobrodošla, naj gre za napredne asistenčne sisteme v vozilih ali za izboljšano infrastrukturo. Pri tem pa se moramo zavedati sledečega: napredni asistenčni sistemi v vozilih so vozniku le v pomoč, ne smemo pa se nanje zanašati. In enako velja v primeru dodatnih oznak na cestišču – pešci se ne smejo počutiti povsem varne zgolj zato, ker so tam oznake, temveč morajo biti kljub temu pozorni na druge udeležence v prometu in poskrbeti za svojo varnost.«
