Čemaž, jesenski podlesek in čmerika imajo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove svojce in prijatelje. V zadnjem desetletju so na UKC zdravili 20 takšnih bolnikov in dva bolnika sta zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom umrla, saj jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren. »V primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, vedno pomislite na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko in šmarnico,« opozarja doc. dr. Miran Brvar iz Centra za zastrupitve. »Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino ali njene dele oziroma ostanke vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.
Slabost, bruhanje, driska...
Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od 2 do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Od 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po 4 do 5 dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po 2 do 3 tednih pa bolnikom izpadejo še lasje. Zastrupitev z belo čmeriko na drugi strani poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti. zm
