V UKC Ljubljana sicer opravljajo tudi presaditve tkiv. Tako so v preteklem letu opravili več kot 100 transplantacij kostnega mozga, je še pojasnila Drnovšek Olupova. Kot je poudarila, je pomemben del dejavnosti še transplantacija roženic, saj so v zadnjih treh letih opravili okrog 60 tovrstnih operacij letno.
Vodja transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana Valentin Sojar je medtem izpostavil program presaditve srca, saj je bilo takšnih predstavitev v lanskem letu 28, kar nas po številu na milijon prebivalcev uvršča v sam vrh.
Povečale so se tudi presaditve drugih organov. Leta 2012 je bilo v Sloveniji opravljenih 27 presaditev jeter in 62 presaditev ledvic, kar je največ do sedaj. Še posebno pri presaditvi ledvic je rezultat izjemno dober, saj v bolnišnici opažajo relativno nizko število bolnikov na čakalni listi. »To je nekje med tri in pet odstotkov vseh bolnikov, ki se zdravijo z dializo, medtem ko je v drugih razvitih državah ta odstotek nekje med 15 in 20 odstotkov,« je dejal Sojar.
Na operacijo transplantacije pljuč pa slovenski bolniki še vedno hodijo na Dunaj. Lani pa je bilo takšnih presaditev opravljenih šest. Sojar je sicer poudaril, da glede presaditve pljuč že celo leto potekajo sestanki, kjer se dogovarjajo, da bi vendarle program zagnali v Ljubljani, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno presaditev, povečuje iz leta v leto.
Sojar je še izpostavil, da je bila v lanskem letu opravljena prva presaditev ledvice pred hemodializo pri nas. "To pomeni, da bolnik dobi organ, preden gre na dializo," je pojasnil.
Tudi direktorica Zavoda Slovenija Transplant Danica Avsec je potrdila, da je bilo preteklo leto zelo uspešno. »Zavod je lani pridobil 23,5 darovalcev na milijon, kar nas uvršča med 10 najuspešnejših držav v Evropi,« je poudarila.
Avščeva je sicer izrazila zaskrbljenost nad porastom odklonitve darovanja organov v zadnji polovici preteklega leta. Kot je pojasnila, so zabeležili 30 odstotkov odklonitev, pri čemer je le 20 odstotkov slonelo na volji umrlega.
Po mnenju Avščeve je za odklonitev pogosto krivo pomanjkanje informacij, strah svojcev pred trgovanjem in stanje šokiranosti, ki ob takih priložnostih nastaja.
