»Sprva so mi iz rok letele samo skodelice in kozarci, kmalu je šel po njihovi poti še kakšen krožnik, tudi telefon mi je začel padati iz rok, potem nisem mogla več zapenjati gumbov,« pripoveduje Anica, ki je vse te znake skupaj z bolečinami in mravljinčenjem pripisovala zgolj starosti. »Potem pa mi je iz rok zletel še poln lonec vrele juhe, ki sem ga nameravala odstaviti z ognja. Ker sem se ob tem močno poparila, sem obiskala zdravnico in ji zaupala, da nimam več nobene moči v rokah,« nadaljuje Anica in pove, da jo je zdravnica napotila na pregled k nevrologu, saj je ocenila, da težave niso povezane s starostjo. »In ni se motila, saj so preiskave pokazale, da sem imela utesnjen že tako prirojen ozek zapestni prehod desne roke. Tako kot ga je imela verjetno nekoč tudi moja mama, ki so ji stvari prav tako padale iz rok in smo vsi verjeli, da je to od revme, saj jo je v prstih tudi trgalo.«
Čakalna doba približno pol leta
Po operaciji Anica nima več težav ne z bolečinami ne z letečimi stvarmi, kdaj pa kdaj, zlasti proti jutru, pa še občuti drobne mravljince. A ji roke kljub temu dobro služijo. Zato si znova upa občasno prevzemati tudi skrb za vnuke, čemur se je ob nezanesljivih rokah izogibala.
Anica s svojimi težavami nikakor ni osamljena. Tudi veliko drugih pripisuje bolečine in mravljinčenje v prstih starosti, čeprav gre v resnici pogosto prav za dokaj razširjeno utesnitev živca v zapestnem prehodu, pritrjuje dr. Andrej Repež, specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije s Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo UKC Ljubljana, ki je v desetih letih opravil že blizu tisoč, kot pravi, razmeroma nezahtevnih operacij zapestnega prehoda. A težav z utesnjenim živcem, čeprav so pri ženskem spolu po nekaterih podatkih celo šestkrat pogostejše, ne pestijo le žensk in izključno starejše populacije. S težavami se namreč lahko srečujejo že ljudje v poznih dvajsetih in tridesetih letih. Pogosto k temu pripomore njihovo delo, ki obremenjuje zapestje. »Simptomi so dokaj moteči. Zdravljenja ne kaže odlašati, saj lahko privedejo do nepopravljivih poškodb živca in mišic,« opozarja dr. Repež in doda, da je mogoče ob zgodnjem ukrepanju težave odpraviti z razmeroma preprostim ambulantnim kirurškim posegom. Sam ga opravi v desetih minutah.
Na njihovem oddelku v UKC so lani opravili 696 takšnih operacij, približno še enkrat toliko pa naj bi jih skupno opravili tudi v drugih centrih in zasebni koncesionarji. Čakalna doba za prvi pregled pri specialistu je sicer nekoliko daljša od priporočljive, saj traja za hitre napotnice okrog štiri mesece, za redne pa nekaj več kot pol leta, še pojasni Repež in doda, da se čakalna doba sproti spreminja in je lahko pri nekaterih zasebnih koncesionarjih tudi krajša. Nekateri pacienti se odločajo tudi za samoplačniške operacije, cene slednjih pa naj bi se vrtele okrog 300 evrov.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povprečna čakalna doba v Sloveniji za operacijo karpalnega kanala julija znašala 134 dni. Za nujno operacijo je čakalna doba znašala 89, za redne operacije pa 151 dni. Julija je na redno operacijo čakalo 740 ljudi, na nujno pa 282 ljudi. Po podatkih inštituta so leta 2012 v Sloveniji operirali 958 žensk, največ v starosti od 45 do 64 let, in 383 moških, zvečine starejših od 50 let.
Pogosto sta prizadeti obe zapestji
Operacije se vsak kirurg loti na nekoliko drugačen način, tudi rehabilitacije, ki zvečine traja dva meseca, pacient pa naj bi bil na bolniškem dopustu približno mesec dni, razloži dr. Repež. »Površinska rana po posegu meri slaba dva centimetra, dolžina v globini prekinjenega prečnega zapestnega ligamenta pa vsaj še enkrat toliko. Šive deseti dan po posegu odstrani osebni zdravnik, pacientom pa priporočam, da začno prste razgibavati že nekaj ur po operaciji. To naredijo tako, da jih desetkrat na uro počasi zravnajo in skrčijo. Sicer pa na rano po posegu sam prilepim zgolj obliž, roko pa povijemo predvsem zaradi tega, da pacienti ne pozabijo, da so bili operirani in ne sedejo, denimo, takoj za volan. Seveda lahko prve dni operirana roka nekoliko boli, a za bolečine zadostuje analgetik, roko pa je priporočljivo nekaj dni nositi v pestovalni ruti.
Dokler so težave le blage in izrazito prehodne narave, jih je mogoče obvladati z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo zapestja in prste. Če se stanje slabša, lahko pomaga občasna imobilizacija z opornico, kasneje tudi zdravila proti vnetju; ko pa so težave že stalno prisotne in motijo delo in spanje, je priporočljiv kirurški poseg. »Diagnozo določimo s kombinacijo anamneze, objektivnih meritev in kliničnega pregleda. V anamnezi značilne težave opiše bolnik, ki s seboj prinese tudi izvid nevrofizioloških meritev prevodnosti živca, kar je pri nas (za razliko od nekaterih držav, kjer zadostuje že klinična slika) del klinične poti in pogoj za operacijo. Pri kliničnem pregledu pa ocenimo občutek za dotik v prstih in ali je že prišlo do atrofije mišic v palčevi mišični kepi. Sindrom klinično potrdimo še z enim od treh provokacijskih testov, pri katerih s povečanim pritiskom na živec izzovemo mravljinčenje in tako še enkrat potrdimo utesnitev živca,« pojasni dr. Repež. Doda, da je sindrom v 40 odstotkih obojestranski, se pa vsaka roka operira posebej, saj bi bila sicer vsakodnevna opravila zelo težko izvedljiva.
Začne se z mravljinčenjem
Karpalni kanal ali zapestni prehod je ozek tunel na dlanski strani zapestja, v katerem leži mediani živec skupaj z devetimi tetivami mišic, ki upogibajo prste. »Pritisk na živec je posledica bodisi zmanjšanja prehoda ali povečane vsebine,« še razloži strokovnjak in doda, da se prehod lahko zmanjša pri poškodbah ali artritisu, vsebina pa poveča zaradi otekanja kit, kar je lahko posledica diabetesa, nosečnosti, težav s ščitnico... Stanje lahko poslabšajo tudi ponavljajoči se gibi zapestja do skrajnih leg, zlasti če je zanje potrebna velika moč. In čeprav v dobi računalnikov marsikdo meni, da je sindrom zapestnega prehoda nova bolezen informacijske tehnologije, povezana s sedenjem za računalnikom, so se podobne težave dogajale tudi kmetom, pisarniškim in delavcem ob tekočem traku ter še posebno delavcem, ki so z rokami upravljali težke stroje, ki povzročajo vibracije.
Računalnik ni kriv za vse
Povezanost med sindromom in poklicnimi dejavniki so skušali osvetliti že s številnimi raziskavami, a jim je doslej ni uspelo dokazati, razlaga dr. Repež in pojasni, da denimo z računalnikom dela zelo veliko ljudi, sindrom pa se ne razvije pri vseh.
Posledice pritiska na živec se najprej kažejo kot mravljinčenje in bolečina in če pritisk ne popusti, se razvije za sindrom značilna nerodnost prstov in kasneje šibkost palčevih mišic dlani, ki povzročata padanje predmetov iz rok in podobne nevšečnosti. Bolezen se začne z blago neizrazito bolečino v zapestju, ki se lahko razširi tudi v predel dlani in prste, lahko tudi na notranjo stran podlakti in ramo, zlasti kadar so zapestja obremenjena z gibi, ki zahtevajo moč ali se ponavljajo. Mravljinčenje ali omrtvičenost prstov ali dlani pa zajame palec, kazalec, sredinec in palčno stran prstanca, ne pa tudi mezinca. Ti občutki neredko prekinjajo spanec, pogosto pa se pojavijo pri vožnji avtomobila, držanju telefona in daljši prisilni drži. Mnogim ob težavah začasno pomaga stresanje in masiranje rok.av
