»Gib je izraz spoznanj, lahko pa je tudi odraz bolezni,« je pogovor o pomembnosti gibanja začel prof. dr. Milan R. Dimitrijević, pionir obnovitvene nevrologije. Gre za mlado, a hkrati vedno bolj uveljavljeno medicinsko vejo, ki se ukvarja z izboljšavo motorike živčevja. Dimitrijević je opozoril, da vse prevečkrat pozabimo, kako zelo pomemben je gib v resnici. »Gib ni samo motor, je tudi možganska predstava prostora.«
Dimitrijević se je z vprašanjem zdravljenja spastičnosti začel ukvarjati, ko je spoznal, da ni dovolj, da bolniku po možganski kapi reši življenje, temveč mora poskrbeti tudi za nadaljnjo kakovost njegovega življenja. Otežena hoja in zakrčene dlani njegovih pacientov po možganski kapi so ga spodbudile, da je začel iskati rešitve za spastičnost.
Okvara živčne poti, ki povezuje gibalni del možganske skorje s hrbtenjačo, povzroči več vrst čezmerne mišične aktivnosti. Med njimi je najbolj znana spastičnost. »Ta je lahko za bolnike in njihove negovalce huda nadloga,« je pojasnil prof. dr. Janez Zidar, specialist nevrologije, in dodal, da se spastičnost razvije ne glede na vzrok okvare živčevja in je zelo pogost medicinski problem. »Lahko je posledica možganske kapi, poškodbe možganov in hrbtenjače, vnetnih bolezni, kot je multipla skleroza, degenerativnih in še mnogih drugih bolezni osrednjega živčevja.«
Najbolj preprosta oblika zdravljenja spastičnosti je raztegovanje. Spastičnost zdravijo tako, da zavrejo hrbtenjačno refleksno aktivnost ali povzročijo mišično šibkost. To lahko dosežejo z zdravili, električnim draženjem živcev, kože ali osrednjega živčevja, magnetnim draženjem osrednjega živčevja ali s kirurško prekinitvijo živcev.
Kot je pojasnil dr. Zidar, je izbira oblike zdravljenja odvisna od vrste in izrazitosti čezmerne mišične aktivnosti. »Dobro je, če izbira temelji na natančnem poznavanju mehanizmov, ki spastičnost povzročajo.« To pa je, kot pojasnjujeta sogovornika, tisto, kar razlikuje obnovitveno nevrologijo od praks tradicionalne fizikalne medicine in rehabilitacije.
»Po navadi se za bolnike, ki imajo težave s spastičnostjo, skrbi le v akutni fazi in v prvih mesecih po nastopu bolezni,« je pojasnil dr. Dimitrijević in dodal, da obnovitvena nevrologija izhaja iz tega, da se da bolezensko spremenjene mehanizme delovanja možganov uporabiti in spremeniti v dobro bolnikov tudi v kronični bolezenski fazi. Poleg tega je ta oblika terapije bolniku cenovno bolj dostopna kot klasična oblika zdravljenja.
Obnovitvena nevrologija je razmeroma mlada veja medicine, ki se šele uveljavlja. Z mednarodnim simpozijem o spastičnosti in živčnem upravljanju gibanja, ki se je pred dnevi končal v naši prestolnici in ki ga je vsebinsko oblikoval prof. dr. Dimitrijević, so med drugim poskušali promovirati in uveljaviti to novo stroko. Pokazali so tudi, kako dve metodi zdravljenja – električno draženje hrbtenjače in električno draženje roke z mrežasto rokavico – uporabiti v praksi.
