Zaradi srčnega zastoja v Sloveniji vsak dan umre pet ali šest ljudi. Najpogostejši vzrok zanj je migetanje srčnih prekatov, ki se lahko pozdravi le s sunkom električnega toka (tako imenovano defibrilacijo), katerega čez srce spustimo z avtomatskim eksternim defibrilatorjem (AED). Ta naprava omogoča defibrilacijo prek dveh elektrod, ki jih nalepimo na kožo prsnega koša. Je varna in namenjena za uporabo laikom. Če defibrilator uporabimo v prvih dveh minutah po srčnem zastoju, lahko s tem možnost preživetja človeka z zastojem srca povečamo za več kot trikrat. Zato je nujno, opozarjajo pri Društvu študentov medicine, da vsak ve, kje se defibrilatorji nahajajo.
Do zdaj v Sloveniji ni bilo nikakršnega pregleda nad tem, koliko teh naprav imamo in kje so nameščene. Nova baza podatkov prikazuje okoli 300 lokacij defibrilatorjev po Sloveniji in jo redno posodabljajo. Na spletni strani si lahko preberete tudi več o uporabi AED in se prijavite na brezplačen tečaj oživljanja. Bazo so v okviru projekta Za življenje ustvarili študentje medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru.
Še mnogo odprtih vprašanj
A AED baza je šele eden izmed prvih korakov k reševanju mnogih odprtih vprašanj, povezanih z AED. V Sloveniji vlada trend nakupovanja AED, a poleg tega, da ti niso nikjer registrirani, ni enotne oznake za lokacije, kjer so nameščeni, ni obveznega sistema vzdrževanja in ni zanje odgovornih oseb, ki bi jih znale uporabiti. Defibrilatorji so z zakonom predpisani le na bazenih, kjer morajo biti zaposlene osebe, usposobljene za njihovo uporabo.
Mag. Dušan Vlahović, dr. med., predsednik sveta za reanimacijo pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, je izpostavil, da se mora v ta problem vmešati tudi država. "Treba je vzpostaviti regulativo, ki bo obvezala prodajalce in uporabnike, da bodo naprave registrirali, da bo nad vzdrževanjem naprav nadzor, kajti nič vam ne pomaga defibrilator, ki nima baterije in elektrod, in da bomo poskušali vzpostaviti proces izobraževanja. Študije so pokazale, da je slučajnih uporabnikov defibrilatorja relativno malo. Le kadar so ljudi načrtno izobraževali, je to obrodilo sadove," meni Vlahović.
Ministrstvo pobudo pozdravlja
Pobudo študentov, ki so ustvarili AED-bazo, pozdravlja tudi ministrstvo za zdravje. Dr. Robert Medved, dr. med., vodja sektorja za razvoj in koordinacijo sistema zdravstvenega varstva, je povedal je, da načrtujejo še nekaj korakov, ki bodo potrebni za ureditev tega področja in pri katerih bodo upoštevali dobro prakso Koronarnega kluba Mežiške doline, ki je na Koroškem že poskrbel za mrežo javno dostopnih defibrilatorjev. Izvedli jih bodo v sodelovanju s svetom za reanimacijo Slovenskega združenja za urgentno medicino in Društvom študentov medicine Slovenije.
Tako bi bilo treba sprejeti znak, ki bo označeval mesta, kjer so defibrilatorji postavljeni. Nato bo treba s tem znakom označiti vse obstoječe lokacije in o tem obveščati javnost, da bodo ljudje vedeli, kaj znak sploh pomeni. Nadalje bodo pri ministrstvu dodelali natančno mrežo defibrilatorjev po vzoru AED-baze Slovenije, poskrbeli za povezavo s številko 112 in dispečerskimi centri. V dogovoru s stroko bodo tudi določili odgovorne, ki bodo skrbeli za redno usposabljanje in vzdrževanje teh naprav ter organizirali izobraževanje vseh, ki so vključeni v reševanje (zdravstveno osebje, dispečerji, gasilci, gorski reševalci, policija), ter tudi izobraževanje vseh zainteresiranih prebivalcev, so še sporočili iz Društva študentov medicine.
