Krivo nezadovoljstvo
Da je za zastoj v tovornem prometu krivo predvsem nezadovoljstvo hrvaških carinikov, dokazuje podatek, da je v eni izmeni na Obrežju samo ena desetina carinikov, medtem ko jih na hrvaški strani, kjer vse poteka zelo počasneje, dela dvakrat več, saj so preteklo sredo dobili okrepitve s premestitvijo določenega števila carinikov z manj prometnih prehodov. "Pri nas o zastojih na sami meji ne moremo govoriti. Celoten postopek s špedicijskimi storitvami ter carinskim in policijskim pregledom za eno tovorno vozilo traja od 30 do 45 minut, na kar so vozniki iz vsega sveta seveda pripravljeni. Zakaj naši kolegi na drugi strani za isto zadevo porabijo neprimerno več časa, ne bi komentiral," nam je povedal eden od carinikov na Obrežju. O vsem tem smo se včeraj prepričali na lastne oči. Na naši strani so na izstop v vrsti pred zapornico čakali le trije vlačilci, eden pa je čakal na parkirišču ob strani. Na hrvaški strani so v isti smeri ob zapornici ravno tako stali trije tovornjaki, vendar jih je ob strani čakalo devet, štirje pa na vmesnem odstavnem mestu, približno 300 metrov pred mejno nadzorno točko. Hrvaški tovornjakarji našim carinikom tako večkrat potožijo, da bi se morali njihovi učiti pri Slovencih.Predstojnica hrvaške carinske uprave Katarina Bakija je pred dnevi izrazila upanje, da se bo stanje po skorajšnji razširitvi mejnih prehodov Bregana in Bajakovo izboljšalo, nabavili pa naj bi tudi sodobne rentgenske naprave za pregled tovora, pri čemer računajo na pomoč Evropske unije v višini 5,5 milijona evrov.
Vsaj na območju Obrežja bi podobno pomoč potrebovali tudi mi, saj si zadnji kilometer ceste H1 pred tem prehodom tega naziva ne zasluži. Betonske plošče so namreč v obupnem stanju, hkrati pa je tudi cesta preozka. Ob zastojih tovornih vozil vse do Mokric, kot so bili pretekli konec tedna, za voznike osebnih vozil preprosto zmanjka ceste. Ti sicer vozijo prek neprekinjene črte po levi strani vozišča, vendar takšno početje ni povsem varno.Zastoji, ki nastajajo na mejnem prehodu Obrežje oziroma Bregana, so posledica težav, ki jih imajo na hrvaški strani, poudarja Franc Košir, direktor slovenske carinske uprave. Četudi bi na Obrežju imeli dodatno ekipo carinikov, bi kolone ostale, je povedal. Ko bo mejni prehod na Obrežju zunanja meja EU, bodo tam potrebovali dosti več, morda celo dvakrat več carinikov, kot jih je zdaj tam. Na tem prehodu, ki ga je kot enega glavnih mejnih prehodov s Hrvaško po besedah Franca Koširja podobno kot Jelšane in Gruškovje potrdila tudi EU, po vstopu Slovenije v EU ne bo več potekal le tranzit, ampak sproščanje blaga v prost promet za države EU in izvozno carinjenje za vse države Unije. Na Obrežju bodo gradili tudi nov prehod, ki naj bi začel delovati predvidoma prihodnje leto oziroma leta 2003.