Zadnjo izdajo njihovega spletnega brskalnika Mozilla Firefox 3 je v enem dnevu pretočilo več kot 8 milijonov ljudi, k postavitvi rekorda pa so s 70.343 prenosi pripomogli tudi slovenski uporabniki spleta. Prosto dostopna Ognjena lisica je prvič izšla leta 2004, velika podjetja pa so lov nanjo šele dobro začela. Po podatkih iz več virov, domačih in tujih, Ognjeno lisico uporablja približno 40 odstotkov Slovencev, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropi, še posebno težo pa ima dejstvo, da je Mozilla zadnjo izdajo brskalnika posebej predstavila prav v Sloveniji.
Brez Windowsov na prenosniku
Na povabilo ljubljanske Kiberpipe in Društva študentov informatike je predsednik Mozilla Europe Tristan Nitot prišel sam predstavljat novosti in odgovarjat na (tudi neprijetna) vprašanja iz občinstva. "Drugi najboljši kibercenter v Evropi" (kiberpipa.org) je bil napolnjen do zadnjega kotička, hkrati je potekal prenos dogodka v živo tudi na svetovnem spletu, na steni pa ste lahko med dogodki brali projicirana vprašanja, ki so jih ljudje neposredno zastavljali po kanalu za spletni klepet kar v dvorano. Veliko ustvarjalne energije, pogledov v prihodnost in nekaj energičnih predstavnikov slovenskih računalniških "start-up" podjetij, ki se morajo v slovenskem medijskem prostoru umikati dnevni politiki.
Premočen od nastopanja, utrujen od potovanja, a še vedno dobre volje in sproščen Tristan Nitot ponosno pove bistvo: "V nekaterih primerih je Ognjena lisica kar devetkrat hitrejša od konkurenčnih brskalnikov, v drugih nekoliko manj, sicer pa je naš novi brskalnik v vseh vidikih boljši od konkurence." Hitrost je eno, a to ni vse. Tu so še varnost, vtičniki in preprosta uporaba. "Za nas, ki razvijamo programsko opremo, je pomembno, da novosti uvajamo tako, da uporabniki ne obupajo nad brskalnikom," poudari Nitot in zadovoljno doda, da jim je uspelo ravno to, kar je sicer najtežje. "Poglejte Internet Explorer 7. Mar ni čuden?"
Odveč je pripomniti, da Windowsov na njegovem prenosniku ne boste našli. "Ah, dolga zgodba. Leta 2004 sem ob izidu njihovega drugega paketa varnostnih popravkov prebral licenčno pogodbo. Prestrašila me je. Na koncu je bil gumb, s katerim naj bi sprejel pogoje. Enostavno ga nisem mogel klikniti," opiše Tristan Microsoftovo prakso, s katero ta na uporabnikovem računalniku šifrira podatke, do katerih uporabniki ne morejo dostopati oziroma morajo prositi Microsoft za dovoljenje, če želijo to storiti. "Na lastnem računalniku," dvigne obrvi Nitot.
Zakaj se okoli brskalnikov dviguje toliko prahu? Mar ni nepomembno, s kakšnim programom odpiraš spletne strani? Brskalnik je okno v svet, pojasni Nitot in doda: "Toda, če je vaš brskalnik slab, hej, potem bo slab ves svetovni splet. Mar ne?" Najbrž res.
"Naj vas spomnim," začne razlagati vzroke, zaradi katerih je nastala Ognjena lisica, "da je bil prvotni načrt Microsofta, American Onlina, Compuserva in drugih podjetij, da bo svetovni splet zaprto omrežje. Tako kot nekakšen nakupovalni center, kjer bi moral najeti prostor, nato pa bi imel ekskluzivno pravico za prodajo določenega izdelka." Ljudje v svetu z enim nakupovalnim centrom ne bi imeli nobene izbire, zaradi monopola bi plačevali ogromne cene, storitve pa bi bile porazne, "zato moramo splet zaščititi, da bo ostal odprt", poudari Nitot in jasno doda: "To je poslanstvo Mozille. Zaradi tega delamo vse skupaj." Torej se prištevate med "good guys" (dobre fante)? Besedna zveza izzveni smešno, a se Nitot ne obotavlja: "Ja, seveda!"
Mozilla je neprofitna organizacija, ki je imela leta 2006 slabih 70 milijonov ameriških dolarjev prihodkov, kar je v primerjavi z milijardami Appla, Microsofta in drugih podjetij, ki ponujajo lastniško programsko opremo, zanemarljiva vsota. "Ko sem začel, nisem mislil, da bom lahko kdaj živel od tega. Tega nisem storil zase, temveč ker želim, da bi moji otroci imeli v prihodnosti odprt in svoboden internet. Moral sem to storiti!"
Uporabnike svetovnega spleta čaka pomembna odločitev. Bomo ponudnikom storitev dopustili, da razpolagajo z našimi podatki in beležijo elektronske sledi, ki jih za sabo puščamo na spletu? Ognjena lisica naj bi bila namreč še posebno primerna za tiste, ki na svetovnem spletu ne želijo postati poskusni zajčki oglaševalskih agencij. Glavni vir prihodkov za Mozillo je ta čas spletni iskalnik Google, ki ga ima Ognjena lisica kot privzeti iskalnik nastavljenega v okvirčku za iskanje desno zgoraj. Priljubljeni iskalnik odšteje za uslugo devet milijonov ameriških dolarjev na leto. Pa je Google res zaupanja vreden ponudnik storitev? (Nitot se malo zamisli.) "Mislim, da edini dobro razumejo, kaj pomeni odprti splet. Mi jim povečujemo obisk iskalnika, oni pa nam dajejo denar, da lahko delamo," odgovori Nitot in pojasni, da prejeti denar dajejo na stran za vsak primer, če bi partnerstvo razpadlo, da bi lahko projekt nadaljevali. "Ne vem, kaj bo z njimi. Morda postanejo zlobni, kaj pa vem. Bomo videli," je glede Googla stvaren Nitot.
Ognjena lisica je prosto dostopen in odprtokodni brskalnik, kar je v nasprotju s politiko proizvajalcev lastniške programske opreme, ki programske vrstice oziroma kodo svojih programov zaklepajo in skrbno čuvajo, licencirani izvodi lastniške programske opreme pa imajo na trgu jasno ceno. "Saj razumete, ne? Odprta koda ne pomeni, da ni nobenega zaslužka. Res je, da je odprtokodnost največkrat v paru s prostovoljstvom, a ne v vseh primerih."
Odgovor na vprašanje o prihodnosti odprtokodne skupnosti je presenetil: "Upam, da bo svetla. Želim si, da bi bila svetla. Nisem pa prepričan, da bo tako." Velike korporacije se namreč bojijo, da bi ob uspehu odprtokodne skupnosti izgubile moč, in si na vso moč prizadevajo, da se to ne bi zgodilo. "Ne zanima jih, kaj je dobro za ljudi, temveč koliko bodo pobasali v žepe," je slikovit Nitot in opozori, da imajo "veliki" niti speljane tudi v politiko: "To je velika bitka. Ne vem, kdo bo zmagal."
"Demokratična" programska oprema in svetovna revolucija
Popolnoma jasno je, da se pri Microsoftu zavedajo, da so izgubili bitko med brskalniki. Upam, da bodo pri izdaji Internet Explorerja 8 podprli veljavne in razširjene spletne standarde in bodo brskalniki med seboj kompatibilni, razlaga Nitot in doda: "Vojne vsekakor ni konec!" Naslednja bitka se bo odvila okoli vprašanja, na kakšen način bodo programerji razvijali tako imenovane bogate spletne aplikacije. Bodo temeljile na odprtih standardih, do katerih imajo dostop vsi razvijalci na svetu, ali na Microsoftovem Silverlightu, morda Adobovem Flashu? "Tudi v tem primeru bomo mi še vedno dobri fantje," je prepričan Nitot.
Kaj potem preostane smrtnikom? Lahko uporabniki z zavestno odločitvijo za bolj "demokratično" programsko opremo sprožimo novo svetovno revolucijo? "To je vprašanje, na katerega bom odgovoril osebno, ne kot predstavnik Mozille," opozori Tristan. Odprtokodna tehnologija enostavno še ni dovolj pripravljena, ker njen razvoj onemogočajo veliki proizvajalci strojne in programske opreme, meni Nitot, ki je sicer prepričan, da so z Ognjeno lisico ljudem že pokazali, da odprtokodna programska oprema deluje in da je prijazna do uporabnikov. Sem prišteva tudi odprtokodni pisarniški paket Open Office in še nekatere druge programe.
Najbolj ga jezi, ker v ceni ob nakupu računalnika ni jasno označeno, koliko stane tudi programska oprema, ki jo je kupec pravzaprav prisiljen kupiti. "V trgovini bi lahko zavrnili Windowse in doma namestili denimo Ubuntu Linux, ki je zastonj," velike korporacije pa storitev ne bi mogle več vezati na uporabo strojne opreme, kot se to dogaja pri iPhonu.
Mozilla ima do uporabnikov svetovnega spleta veliko odgovornost. V primeru, da kakorkoli zlorabijo njihovo zaupanje in pravico do zasebnosti, bosta razočaranje in bes nepopisna. "Tudi če bi imeli sprevržene namene, bi lahko odprtokodna skupnost enostavno vzela programsko kodo in ustvarila nov brskalnik. Obsojeni smo na pravo stvar," se zasmeji in mirno doda, da je strah odveč.
Torej je mogoče z brskalnikom spreminjati svet? Se upirati "temnim silam"? Kaj bo zares drugače v svetu, če se bodo ljudje odločali za Ognjeno lisico? Brez dlake na jeziku predsednik Mozilla Europe iskreno odgovori: "Pokazali bodo, da jim je mar za izbiro, da ne želijo nekaj, kar jim je bilo vsiljeno. Zagotovili bodo, da bo splet ostal odprt in da bo imel svetlejšo prihodnost. To sicer delate zase, na koncu pa bo to darilo za prihodnje generacije." Stežka mi uspe prevesti slovensko narodno pesmico Lisička je prav zvita zver o lovcu, ki čaka na lisico pri vhodu v brlog, ona pa se izmuzne skozi drugo luknjo in lovcu z bližnjega hribčka kaže fige. Tristan Nitot me najprej začudeno gleda, potem pa v navalu smeha le ugotovi, kam meri prispodoba slovenske ljudske modrosti.
