Toda kljub temu njegova ravnanja kažejo, da je na vrhu ministrstva za finance v prvi vrsti politik, ki ga bolj kot javno smešenje uprave banke skrbi javno mnenje. Minister je šel namreč tako daleč, da je enemu od medijev razkril vsebino sms-sporočila, v katerem ga je predsednik uprave NLB opozoril na škodo za ugled banke zaradi njegovih izjav o neprimernosti reprogramiranja posojila NFD Holdingu. O tajkunih France Križanič govori brez dlake na jeziku. Še več, kaže, da jim preko državnih bank celo napoveduje vojno. Zato od NLB in NKBM pričakuje, da se bosta raje kot za podaljševanje posojil menedžerjem, ki so se zaradi odkupov podjetij znašli v finančnih škripcih, odločali za vstop v lastništvo teh podjetij. Za razliko od nekaterih drugih članov vlade mu tako ni tuja niti ideja, da bi država odkupila četrtino Mercatorja.

Zaradi poklicne poti, ki je bila z delom na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete močno vpeta v energetski sektor, so Franetu Križaniču zelo blizu teme, za katere je pristojen gospodarski minister. Odločitve, ki se nanašajo na energetski sektor, je tako vneto zagovarjal, da je celo za krajši čas vstal od mize, ko je beseda nanesla na dvom o ekonomski upravičenosti gradnje enega največjih energetskih projektov v Sloveniji - bloka šest šoštanjske termoelektrarne.

Minister, se je stanje vaših osebnih financ v zadnjem letu poslabšalo? Ste imeli z delnicami zastavljena posojila in je banka od vas zahtevala dodatna zavarovanja? Imate vrednostne papirje, katerih vrednost je padla?

Družinske prihranke imamo v več investicijskih družbah, zdaj čakamo, da spet pridobijo vrednost.

Ponedeljek se je začel z novicami, da je v škofjeloškem LTH ogroženih 300 delovnih mest, zaposleni so z zamudo dobili šele decembrsko plačo, da bo v novomeškem Labodu brez dela ostalo okoli 90 ljudi, da 750 zaposlenih v MIP plače ni dobilo že dva meseca... Javni podatki kažejo, da se povečuje finančna nedisciplina, da se je drastično povečalo število stečajev... Kakšne so vaše napovedi za prihodnje mesece? So vplivi krize že dosegli vrhunec?

Natančnih napovedi ni mogoče dati, mogoče je le opisati potek krize. Jeseni je bil najbolj ogrožen finančni sistem, lahko bi prišlo do zloma, a smo to preprečili. Preprečili smo tudi upad kreditne aktivnosti. Toda poslabšala se je struktura kreditne aktivnosti - dostopnost nekaterih investitorjev do virov se je bistveno otežila in podražila. Drugi paket ukrepov za sanacijo finančnega sistema bo namenjen prav povečevanju kreditne aktivnosti, lažji dostopnosti do virov. Likvidnostni krč je namreč statistično odpravljen, toda vrsta podjetij ne more dobiti posojil, tudi če imajo dovolj naročil in jim samo kupec zamakne plačilni rok. Takšna podjetja bi morala avtomatično dobiti posojilo ali limit na banki in upam, da bomo z novimi ukrepi to rešili.

Nekaj podjetij je bilo v težavah že pred krizo. Kriza je najprej prizadela izvoznike, nato so se zmanjšala še domača naročila. Lahko bi ocenil, da so trenutno podjetja v položaju, ko imajo najmanj naročil. To obdobje bo treba preživeti in se v vmesnem času ustrezno pripraviti na povečano povpraševanje. Vlada pripravlja ukrepe za ohranitev zaposlenosti in spodbujanje podjetij k razvojnim preusmeritvam. V rebalansu, ki ga bo prihodnji teden obravnaval parlament, je predvidenih več ukrepov, sredstva za razvojno financiranje v posameznih podjetjih v avtomobilskem grozdu in sektorju bele tehnike pa bomo pridobivali tudi pri Evropski investicijski banki. V parlament pošiljamo tudi zakon o državnem poroštvu za posojila podjetjem.

Toda kako bodo ti ukrepi pomagali prej omenjenim podjetjem, jih bodo banke res kreditirale?

Po bančni logiki slaba podjetja posojil ne morejo dobiti. Zato Kapitalska družba pripravlja projekt ustanovitve hčerinske Družbe za prestrukturiranje in svetovanje, na katero bo prenesla svoja bolna podjetja. Od lastnikov podjetij, ki se bodo znašla v stečaju, bo ta družba prevzemala terjatve in premoženje. Ustanovitev posebne družbe je bila nujna zato, da se ne bi okužilo drugo premoženje Kapitalske družbe, ki je namenjeno financiranju pokojninske blagajne. Poiskati bo treba ustrezen kader, vire financiranja, in nato bomo poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo.

Zlasti finančni holdingi se zaradi padca vrednosti naložb in velike zadolženosti spopadajo z velikimi težavami. Naj jim banke še naprej stojijo ob strani s podaljševanjem posojil, jih prepustijo stečaju in s tem zlomu borze, postanejo njihove lastnice? Samo v NFD Holdingu, ki je nasedel v zgodbi lastninjenja Istrabenza, je več kot 60.000 malih delničarjev.

Načeloma bi morali finančne holdinge obravnavati enako kot vse gospodarske družbe. Če jim podaljšajo posojila, je pričakovati, da bodo vrednosti njihovih naložb začele naraščati, ko bo kriza mimo in bodo takrat lažje odplačali posojila. Toda naša travma so ta nesrečna tajkunska posojila, torej posojila, ki so bila najeta za menedžerske odkupe podjetij in ki so bila zavarovana z delnicami teh podjetij.

Torej, če je NFD Holding pod vodstvom Staneta Valanta najel posojila za nakup četrtine Istrabenza, je to po vaši oceni tajkunsko posojilo?

Da.

Čeprav je jasno, da predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar ne bo mogel izpolniti dogovora z NFD Holdingom in odkupiti njegova deleža Istrabenza oziroma se lahko celo zgodi, da bo NFD zaradi neizpolnjevanja pogodbe postal lastnik še Bavčarjeve četrtine Istrabenza? In čeprav ima NLB za reprogramiranje posojil NFD Holdingu zdaj zastavljeno njegovo prvovrstno premoženje?

Problem je jasen. Vse naše akcije za razbijanje posojilnega krča, ki so že dosegle določene rezultate in so namenjene povečanju kreditne sposobnosti naših bank, zlasti največje, mnogi razumejo kot pomoč za najemanje posojil za nepotrebne projekte, ki ne dajejo nobenih rezultatov, kot na primer menedžerski odkup Istrabenza.

Kaj pa naj banke naredijo? Naj pustijo, da NFD Holding, ki v tem trenutku posojil ni sposoben vrniti, propade?

Banke morajo ukrepati tako, da krepitev njihove kreditne sposobnosti ne bo končala v financiranju notranjih odkupov, ki jih javnost ne sprejema.

Ste lahko bolj konkretni kaj bi svetovali upravi NLB?

Če jim lastniki Istrabenza niso sposobni vrniti posojil, naj jim NLB zaseže premoženje, s katerim so zavarovali posojila, in je zadeva rešena. Banka naj nato prevzame vodenje Istrabenza in njegovih lastnikov.

Toda banke se konverzije terjatev v lastniške deleže otepajo, ne samo zato, ker upravljanje podjetij ni njihova dejavnost, ampak zlasti, ker se bojijo poslabšanja svojih bilanc in padca kapitala ter posledično kapitalske ustreznosti.

Država ukrepa v korist bank, ne toliko z davkoplačevalskim denarjem, ampak z imenom Republike Slovenije. NLB, ki razpolaga z več kot milijardo sredstev naše zakladnice in ji pomagamo s finančnimi ukrepi, si zato enostavno ne more privoščiti, da prek obvodov financira menedžerske odkupe.

Pri Istrabenzu se tudi večina tujih bank, ki so celo bolj izpostavljene kot domače, strinja z reprogramiranjem posojil.

Da to počnejo tuje banke, me ne moti. Z velikim trudom smo iz Slovenije naredili državo, ki je zaželena na kapitalskih trgih. V krizo gremo z velikimi rezervami, bistveno lažje kot nekatere manj razvite države. Toda vsi ukrepi na koncu izpadejo kot pomoč tistim, ki so najemali nepotrebna posojila. Posojila odplačujejo samo menedžerji, ki se jim je uspelo usesti na denarni tok svoje žrtve. To slovensko travmo, ki je nastala z zlorabami položaja menedžerjev, je treba presekati vsaj prek bank, na katere ima država vpliv. Posojil se ne sme reprogramirati, ampak je treba zahtevati njihovo poplačilo ali vstopiti v lastništvo teh podjetij. Te zadeve pa naj uredijo tisti, ki so za svoje delo dobro plačani.

Vaša stališča silijo NLB in NKBM, da iščeta načine za umik iz kreditiranja tudi iz sistema Boška Šrota, predsednika uprave in posredno največjega lastnika Pivovarne Laško. Novo posojilo bi lahko na primer najel pri italijanski Unicredit banki, v primeru neodplačevanja posojil pa bi Mercator spolzel v tuje lastništvo.

Pivovarna Laško je druge vrste problem kot Istrabenz, pri katerem je šlo za kršitev prevzemne zakonodaje.

Toda državni banki sta celo bolj izpostavljeni v sistemu Pivovarne Laško, v katerem je v zadnjih letih tudi potekala netransparentna lastniška konsolidacija.

Kot vem, so bili postopki bolj transparentni, vendar ni moja pristojnost to ocenjevati.

Problem za NLB je, da ni jasno, koliko časa bo Infond Holding še lahko odplačeval posojila, ki so zavarovana s četrtino Mercatorja, ob tem, da zmanjšanje deleža Skupine Pivovarne Laško in Infond Holdinga v Mercatorju zahteva tudi ATVP. Kaj naj naredi NLB - pristane na to, da si Boško Šrot najde novo parkirišče delnic, ki bo imelo bolj kakovosten denarni tok, naj podaljšuje posojila...

Ni v moji pristojnosti dajati navodila upravi, ena od možnosti pa je tudi, da delež Mercatorja proda na trgu.

Bi prepustili četrtino Mercatorja tujemu lastniku, ker slovenski investitorji z izjemo države v tem trenutku nimajo sredstev?

Možnost, da bi država to odkupila, je treba preučiti. Ampak kupila bi lahko zgolj četrtino. Če bi odkupila polovico, bi namreč s tem legalizirala goljufijo, s katero sta Pivovarna Laško in Istrabenz leta 2005 kupila državni delež Mercatorja. Potem bi se zastavilo vprašanje, zakaj državni organi zaradi prodaje Mercatorja niso prej odreagirali. Verjetno pa bi Kapitalska družba po isti ceni, kot je prodala Mercator, delež lahko spet kupila nazaj.

Ste vaše razmišljanje že sugerirali predsedniku uprave NLB Drašku Veselinoviču?

Ne. Svetoval sem mu samo, naj banka poveča kreditno aktivnost, zlasti malim podjetnikom. Potem pa pridem v pisarno in izvem, da je v vmesnem času podaljšal ta tajkunska posojila.

Torej, če vas prav razumem, je vaše stališče, da bi morale banke...

… moje stališče ni pomembno! Zame je pomembno samo, kakšni bodo učinki naših akcij za razbijanje kreditnega krča.

V bankah pravijo, da trenutno ni projektov, ki bi jih financirali, saj so podjetja zaradi negotovosti ustavila investicije.

Zakaj pa potem prihajajo podjetja in razlagajo, da ne morejo dobiti posojil ali limita, da bi prebrodila likvidnostno krizo zaradi podaljšanja plačilnih rokov? To je naš problem. Kreditni krč smo razbili. Toda cela vrsta sorazmerno uspešnih podjetij posojil ne dobi, niti za financiranje normalne modernizacije. Tisti, ki bo prestal krizo, si bo lahko povečal tržni delež in bo lahko uspešno posloval. Tisti, ki se ne bo moderniziral, ne bo ustvaril pogojev za boljše izdelke in bo začel zamirati. Zato tudi pripravljamo jamstveno shemo, s katero bomo zagotovili obratna sredstva za leto dni ali več. Sprva smo načrtovali, da bi jamčili za posojila podjetjem z bonitetnima ocenama A in B, zdaj smo vključili tudi tiste z boniteto C, zaradi česar bomo kvoto poroštev povečali z milijarde na 1,25 milijarde evrov.

Lahko bolj konkretno pojasnite, na kakšen način bodo banke pridobivale državna poroštva za posojila podjetjem? Vprašanje je zlasti, kako naj banke podjetjem zagotavljajo dolgoročne vire, če pa same nimajo zagotovljene dolgoročne likvidnosti?

Ta ukrep bo zmanjšal pritisk na kapitalsko ustreznost bank. Strinjam se z vami, da imajo banke težave z zagotavljanjem dolgoročne likvidnosti, jamčili pa bomo za posojila gospodarstvu z ročnostjo najmanj leto dni. Obstaja možnost, da bi država v bankah vezala sredstva na daljši rok, tako da se bodo viri za banke z državno pomočjo izboljšali.

Se ne bojite, da bi slovenska podjetja, kot so Krka, Mercator in Gorenje, postala lahek plen tujih korporacij, če se bo kriza še nadaljevala?

Načeloma me ne moti izvor investitorja, ampak kako deluje, ali omogoča zaposlitev čim večjega števila ljudi. Po padcu delnic je nekaj podjetij zagotovo postalo zanimivih prevzemnih tarč.

Se vlada zaveda razsežnosti posledic tega, da bi po Mercatorju začeli lomastiti tajkuni ali da bi bil prodan tujcem?

Problem bi bil zlasti, če bi se Mercator spremenil v podružnico neke tuje trgovske verige. Podobno bi bilo, če bi ga začeli finančno izčrpavati. Spet smo pri naši prejšnji razpravi, kaj je sploh mogoče narediti in kakšne vzvode ima država.

Je možno, da bi država povečala lastniški delež v Gorenju?

Vse je možno. Če bi ga povečala, bi ga potem sčasoma odprodala. Namesto zakladnice bi deleže lahko kupovali Kapitalska družba, DSU, finančni investitorji, kot so zavarovalnice...

Pomoč Gorenju ste napovedali že pred časom. So že znane podrobnosti?

Ne morem jih sicer razkrivati, pričakujem pa, da bo Gorenje dobilo dovolj veliko posojilo, da bo imelo dovolj obratnih sredstev za preživetje krize, in razvojne spodbude, deloma iz rebalansa proračuna in deloma posojila Evropske investicijske banke. Za slednje morajo v Gorenju še pripraviti osnove za projekt, saj so posojila Evropske investicijske banke načeloma namenjena avtomobilskemu grozdu. Avtomobilski grozd bo predvidoma dobil okoli sto milijonov evrov, Cimos in Hidria tudi vsak po sto milijonov evrov, približno toliko tudi Gorenje.

Se strinjate z ocenami gospodarskega ministra, da je Gorenje preveliko, da bi padlo?

To smo verjeli, dokler ni propadel Lehman Brothers. Ni dvoma, da veliko delovnih mest temelji na tem podjetju in sektorju bele tehnike, zato bo Slovenija podobno kot druge države podpirala nacionalne šampione.

Načrtujete tudi subvencije potrošnikom za nakup bele tehnike?

O tem smo razmišljali, vendar bi bilo prej možno izpeljati subvencije avtomobilski industriji, kjer ta inštrument še vedno preučujemo. Ministrstvo za gospodarstvo tej ideji ni naklonjeno, saj v Sloveniji zaradi majhnosti trga subvencija kupcem avtomobilov ali bele tehnike ne more dati pomembnih rezultatov.

Trenutno je strah glavni spodbujevalec krize. Ukrep znižanja davčne stopnje, ki smo ga sprejeli na prehodu v leto 2009, ni prijel. Na letni ravni smo porabili okoli 300 milijonov evrov, vendar brez učinka. Podobno je bilo drugod - razpoložljivi dohodek se je povečal, poraba pa je padala. Razlog je ravno strah. Naslednji ukrep je neposredna državna poraba s povečevanjem primanjkljaja. Evropska komisija je pripravila poseben program obnove gospodarske rasti, po katerem tudi mi pripravljamo določen primanjkljaj.

Koliko pa bo znašal? Več kot 3 odstotke bruto domačega proizvoda?

Odvisno od gospodarske rasti. Prej ko bo gospodarstvo začelo rasti, nižji bo primanjkljaj. Nemčija in Slovenija računata, da bosta imeli le 3-odstotni primanjkljaj. Če bodo prihodki padali še v drugi polovici leta, se bomo morali odločiti ali za rebalans s krčenjem porabe, kar bo delovalo prociklično, ali s povečanjem primanjkljaja.

Bo ob poslabšanju razmer potreben še en krog pogajanj z javnim sektorjem?

Trenutno kaže, da ne. Če bo treba sprejemati še en rebalans proračuna, bomo sledili drugim evropskim državam. Če se bodo začele zapirati, bomo prisiljeni začeti varčevati, najprej pri investicijah in potem pravicah, ki niso socialne narave, kot so brezplačni vrtci za drugega otroka. S temi ukrepi prejšnje vlade se je namreč dodatno povečala obremenitev srednjega sloja, kar ni dobro. Varčevanje v razmerah nizke gospodarske rasti ne bi bilo ustrezno, ampak pripravljamo tudi rezervni scenarij. Sam sicer ne verjamem, da bo prišlo do takšne politike evropskih držav, prej obratno. Tudi G 20 bo vodil podobno politiko ekspanzije, ki bi ustavila krizo. Lahko se sicer zgodi, da ukrepi, ki jih izvajamo Obama, Merklova in mi, ne bi prijeli in bi prišlo še do nadaljnjega padca gospodarske rasti in poglabljanja krize. V tem primeru bi morali poleg sprejetja varčevalnega rebalansa naprej podaljšati zavarovanje za primer brezposelnosti, nato pa bi bilo treba ukrepati še na trgu hipotekarnih posojil.

Glede srednjeročne stabilnosti javnih financ Slovenija že nekaj let dobiva opozorila Mednarodnega denarnega sklada in evropske komisije. Predvsem je težaven pokojninski sistem, ki naj bi tudi v letošnjem letu ustvaril visoko izgubo. Višanje plač, ki smo mu bili priča v letošnjem letu, namreč viša izdatke za pokojnine, saj se usklajujejo s plačami. Načrtuje vlada reformo pokojninskega sistema?

Načrtujemo takšne spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo stimulirale tiste, ki bodo dalj časa delali, čeprav so izpolnili pogoje za upokojitev. Te spremembe bomo predstavili že letos, ministrstvo za delo je pripravilo osnutek, oblikovana bo medresorska skupina, ki bo preverila možne rešitve za stimulacijo podaljšanja delovne dobe.

Katere naložbe države lahko pričakujemo za pospešitev gospodarske rasti?

Trenutno teče akcija gradnje stanovanj v Ljubljani republiškega stanovanjskega sklada. Sklad se bo moral preoblikovati v delniško družbo, da bo lažje jemal posojila, da ta ne bodo del javnega dolga. S tem bo pridobil možnost, da bo na stanovanjskem trgu bolj aktiven. Pri investicijah v prometno infrastrukturo je težava, da je pripravljenih izjemno malo projektov, da projekti nimajo gradbenega dovoljenja. Treba bo sprejeti interventni zakon za pospešitev nekaterih prometnih investicij. Gre zlasti za gradnjo drugega železniškega tira in obnovo slovenskega dela železniške povezave med Trstom in Dunajem, torej med Sežano in Mariborom.

Bo to dovolj projektov za pospešitev gospodarske rasti?

Sredstva za investicije smo v rebalansu proračuna povečali za 135 odstotkov. Za primerjavo, transferji posameznikom na trgu dela so se povečali za 20 odstotkov.

Ste zagovornik ideje o neposredni intervenciji države v gospodarstvo, toda ali je to vzdržno glede na to, da ni jasno, koliko časa bo kriza še trajala?

Pri tej krizi lahko govorimo o sistemskem tveganju, ko zaradi globalizacije propad enega subjekta povzroči verižno reakcijo. Če se država ne bi odzvala, bi se začel sistem rušiti sam vase. Vloga države v sodobnem svetu je v gospodarstvu pomembna, neizogibna ne samo v smislu regulacije, ampak tudi pravočasne reakcije. Na prihodnjem srečanju G 20 bodo sprejemali ravno odločitve, ki bodo še dodatno povečale vlogo države in mednarodne skupnosti v gospodarstvu. Vloga države pri spodbujanju razvoja je različna v različnih med seboj konkurenčnih sistemih vodenja razvojne politike. V klasičnih evropskih gospodarstvih dajejo države del subvencij za uvajanje novih izdelkov in novih tehnologiji, so lastnice skladov tveganega kapitala, dokler jih ne privatizirajo, in so lastnice tehnoloških parkov. V ameriškem sistemu država razvojne aktivnosti spodbuja prek javnih naročil. Tako se je razvila računalniška industrija, vesoljska industrija, industrija novih materialov... Na Japonskem pa se država prek ministrstva za zunanjo trgovino in industrijo usklajuje z bankami in gospodarsko zbornico in vodijo skupno politiko za uvajanje novih izdelkov. Zato tudi imajo na primer primat na področju zabavne tehnike, digitalnih telefonov in podobnih izdelkov. Kot najboljši se za zdaj kaže ameriški model, dosegli so največji dohodek na prebivalca, ker so najbolj učinkovito uvajali nove tehnologije. Njihov problem je nestabilnost na makroekonomski ravni, ki jo je povzročila Busheva administracija. Odprava te nestabilnosti bo tema enega od prihodnjih srečanj G 20.

V zakonu o izvrševanju proračuna ste predvideli povečanje državnih poroštev za glavnice z 1,2 na 2,6 milijarde evrov državnih poroštev. Prejemnikov jamstev niste natančno navedli, nam lahko poveste, kateri projekti bodo financirani s posojili z državnim poroštvom?

Jamčili bomo za posojila za infrastrukturne projekte, zlasti Darsa. Hkrati nameravamo jamčiti tudi za posojila za financiranje energetskih projektov, za katera v normalnih razmerah sicer ne bi bilo potrebe, zdaj pa bodo energetski proizvajalci z našim poroštvom hitreje in ceneje prišli do virov.

Drži informacija, da nameravate dati več kot 600 milijonov evrov poroštev za gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj?

To bo poroštvo Holdingu Slovenskih elektrarn, vendar ne samo za šesti blok, ampak tudi za dokončanje gradnje elektrarn na Spodnji Savi in začetek gradnje elektrarn na Srednji Savi. Pojavilo se bo tudi vprašanje gradnje drugega bloka nuklearke, za katero bo verjetno tudi potrebno poroštvo države.

Čemu bi dali prednost - bloku 6 šoštanjske termoelektrarne ali drugemu bloku nuklearke?

Blok 6 mora biti, ker se bodo bloki 1, 2 in 3 podrli, četrti in peti pa bosta ugasnila.

Kakšna je ekonomika tega projekta?

Odvisna je od cene. Ko so bile cene materialov visoke, bi lastna cena elektrike znašala 50 evrov za megavatno uro. Z nižanjem cen se bo znižala tudi cena elektrike, ki pa je tudi na trgu padla. Treba se je zavedati, da je ta projekt neizogiben za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo.

Zakaj se ne odločate za uvajanje obnovljivih virov energije glede na to, da se ta vlada zavzema za nizkoogljično družbo?

Ali mislite vetrne elektrarne na Volovji rebri?! Nizkoogljična družba je možna le s skladiščenjem dimnih plinov.

Po naših informacijah že nekaj časa ni bila opravljena nobena nova ekonomska študija za šesti blok, čeprav so se razmere na trgu v zadnjem letu močno spremenile. Sprejeti niso ustrezni lokacijski dokumenti, ni dovoljenj, vlada pa za to investicijo že zagotavlja poroštva.

Kako daleč so s pripravami na projekt, morate vprašati na HSE. Poroštvo pa se lahko izkoristi ali ne.

V Šoštanju se izgovarjajo, da so naložbo, vredno 1,1 milijarde evrov, že začeli na podlagi sklepa nadzornega sveta, v katerem ste roko za projekt v prejšnjem mandatu dvignili tudi sami?

Vrednost projekta je po mojih informacijah padla na 900 milijonov evrov. Kljub zgraditvi šestega bloka bo Slovenija še vedno energetsko odvisna. Drži, da smo v nadzornem svetu soglašali s tem projektom, saj je nujen.

Kljub vsemu preseneča, da v času gospodarske krize, ko ni jasno, kaj nas časa...

… kar strašite še naprej ljudi! Devetdeset odstotkov te krize predstavlja strah ljudi, ostalo pa prilagajanje padcu vrednosti delnic, ki so bile prenapihnjene.

Minister, tajkunskih posojil je manj, kot bo znašala gradnja šestega bloka, projekta, ki se vodi v veliki tajnosti...

… toda investicija v TEŠ 6 se nam bo povrnila, tajkunska posojila pa ne. Z računom za porabo električne energije bomo odplačali TEŠ 6, tako kot smo prejšnjih pet blokov. Če ne zgradimo šestega bloka, lahko Slovenija ostane brez električne energije.

Torej je treba ta projekt podpreti tudi, če ni ekonomsko upravičen?

Ta projekt ekonomsko stoji.

Koliko na vaše odločitve vpliva to, da ste pred nastopom ministrske funkcije delali študije za energetski sektor?

Odločitev v zvezi z energetiko ne sprejemam.

Ji pa zagotavljate finančne vire?

Vem, da HSE objektivno ne potrebuje poroštev, ker pokriva tako velik del trga, da lahko z višjo ceno električne energije na tem trgu pokrije naložbo.

Kljub vsemu, za katera energetska podjetja ste delali?

Delal sem za Dars in veliko energetskih podjetij, vendar ne za HSE v času, ko sem bil njegov nadzornik.

Ali ni nesmotrno v času gospodarske krize, ko bi morali z naložbami dosegati čim večje multiplikativne učinke za slovensko gospodarstvo, podpirati projekt, od katerega bo veliko večino sredstev dobil tuji dobavitelj opreme Alstom s sedežem v Franciji, domača industrija pa samo okoli desetino vrednosti naložbe?

V takšnih časih so energetski projekti prvovrstni. Denar bo šel proizvajalcem opreme in gradbincem. Ni dvoma, da se investicija ne bi izkazala za varno in učinkovito zaradi potreb gospodarstva po električni energiji in tržne koncentracije. Ta naložba bo imela multiplikativne učinke na evropsko gospodarstvo. Ne moremo gledati samo nase. Poglejte samo, kakšen je vpliv ukrepov Nemčije in Francije na našo avtomobilsko industrijo!

Od sprejetja novele zakona o javnih financah, ki jo je sprejela že prejšnja vlada in je omogočila državna poroštva bankam za izdajo obveznic, so minili že štirje meseci, NLB vas je v začetku prejšnjega meseca prosila za 2,5 milijarde poroštev za pridobivanje dodatnih likvidnostnih virov, vlada je s tem pred tremi tedni soglašala, vendar postopki še vedno niso stekli, medtem ko je večina evropskih držav ta ukrep že izpeljala. Kje se zatika? Je poroštvena pogodba države končno pripravljena?

Poroštvena pogodba je pripravljena, zatika pa se, ker se še nismo uskladili glede vseh elementov pogodbe, vendar tega v tej fazi ne želim komentirati.

Ali drži, da je bil na vladi sprejet sklep, kakšne morajo biti plače uprave NLB, ki je v tretjinski lasti belgijske KBC?

Ne, priporočilo je bilo sprejeto za vsa podjetja, v katerih ima država pomemben lastniški vpliv. Res pa je, da je bil na predlog enega od ministrov sprejet sklep, da je treba plače v NLB znižati za 10 odstotkov od priporočila. Vprašanje je sicer, na katero osnovo, upam pa, da bomo sprejeli neki kompromisni predlog.

Bosta NLB in NKBM v kratkem potrebovali dokapitalizacijo?

Po moji oceni da, zaradi rasti, povečanja kreditne aktivnosti. Dokapitalizacija bo potrebna konec tega ali v začetku prihodnjega leta.

Ima država dovolj sredstev za dokapitalizacijo?

Da. Vprašanje je, ali bo pri dokapitalizaciji sodelovala sama ali bo našla investitorje. Skrbno bo treba preučiti, kaj lahko naredi zakladnica. Po mojem mnenju so njene možnosti omejene, zato bo morala država iskati druge investitorje.

Predvidevamo lahko, da drugi lastniki bank pri dokapitalizaciji ne bodo želeli sodelovati. Ste pripravljeni povečati delež države v lastništvu NLB in NKBM?

Da, ampak po koncu krize bi delež spet znižali pod polovico.

Kako potekajo pogovori med državo in Apaxom, ki želi kupiti nekaj manj kot tretjino NLB od belgijske KBC, o delničarskem sporazumu?

Pogovori še potekajo, zato bo moj komentar bolj zadržan. Država si želi partnerja, ki bi NLB podpiral pri njenih načrtih tako strateško kot finančno. S svojim lastništvom naj bi prispeval k večjemu ugledu banke.

Boste podprli drugo fazo privatizacije NKBM, h kateri se je ob prvi javni prodaji delnic zavezala prejšnja vlada?

Nasprotujem temu, da bi NKBM postala samo podružnica neke banke. Če pa bi uspeli najti strateškega lastnika, bi se s tem strinjal.

Veliko smo govorili o načinu poslovanja uprave NLB. Kako pa bi ocenili delo uprave NKBM, s katero vaš predhodnik ni bil zadovoljen?

Enkrat tedensko se sestajam s predsednikoma uprav obeh bank. Tako kot predsednik nadzornega sveta NLB me občasno obišče tudi predsednik nadzornega sveta NKBM, vendar me ni seznanil s tem, da bi bil nezadovoljen z vodstvom banke.

Vas kot resornega ministra skrbi situacija v Hitu, ki tone v rdeče številke?

Močno me skrbi. Hit je bil napačno voden, čeprav je res tudi, da ima igralništvo na splošno težave. Za vodenje Hita bo treba najti nov kader, sveže pristope in bojim se, da ne bo šlo niti brez korenitega znižanja stroškov poslovanja. Ta uprava je namreč glede na obseg posla zaposlila preveč ljudi, ob tem, da kljub rasti števila obiskovalcev prihodek pada.

Glede na to, da igralništvo prispeva pomemben delež k prihodkom od turizma, kako mu nameravate pomagati?

Treba bo pripeljati kakovosten kader, ki bo znal pravilno investirati v trg in opremo, da se bo panoga vrnila na zeleno vejo.

Hit in Casino Ljubljana sta v zadnjem času pozvala ministrstvo k spremembi davčne zakonodaje, s katero bi ju razbremenili visoke obdavčitve. Se boste odzvali?

V kriznih časih davčna razbremenitev ne pride v poštev, morda kdaj kasneje.

Zavarovalnico Triglav pretresajo slabi poslovni rezultati, afere, pojavljajo se dvomi, ali je sploh kapitalsko ustrezna...

Regulator me redno seznanja z rezultati inšpekcij. Zavarovalnica Triglav je bila v težavah lani jeseni. Vendar je s posojilom, ki ga je najela pri banki, katere tretjinska lastnica je, torej Abanki, to obdobje preživela. Problem pa je, da je iz Triglava odšla cela vrsta dobrih kadrov.

Ali takšna primera, kot sta Zavarovalnica Triglav in Hit, ne dokazujeta, da bi morala vlada ponekod opraviti hitrejše menjave? Namesto da najprej z dolgotrajnimi postopki prek kadrovsko-akreditacijskega sveta išče nove nadzornike, nato ti preverjajo, ali niso sedanje uprave poslovale nezakonito in neučinkovito, uprave pa na koncu razrešujejo šele na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v revizijah...

To bi bilo smiselno. Zato me je na začetku tudi motilo, da kadrovsko-akreditacijski svet ni hitreje delal.

Predsednik vlade je že jeseni napovedal ustanovitev tako imenovanega fiskalnega sveta. Boste svet ustanovili?

Uslužbenci ministrstva že zbirajo informacije, kako delujejo takšni fiskalni sveti drugod po svetu, kakšne so njihove pristojnosti, kako so plačani... Na osnovi tega bomo pripravili predlog. Moja ideja je, da bi bil fiskalni svet sestavljen iz šestih ljudi.

Fiskalni svet naj bi kot neodvisni svetovalni organ revidiral ekonomsko politiko vlade.

Tako je, revidiral naj bi tako proračun kot javnofinančne izdatke, vprašanje je le, koliko bi bilo njegovo mnenje obvezujoče.

Doslej so se vsi predsedniki vlad obdali z ekonomskimi svetovalci, ki so jih bolj ali manj poslušali. V kolikšni meri bi vi upoštevali mnenje takšnega fiskalnega sveta?

V celoti. Tudi Janez Drnovšek se je izrazito opiral na mnenje nas neodvisnih ekonomskih strokovnjakov.

Kako ste sprejeli, da ste se morali na zahtevo premiera Borutja Pahorja odpovedati sodelovanju z Antonom Žuničem in Draganom Isajlovićem, ki ste si ju izbrali za sodelavca?

Gospod Žunič bi bil dejansko zaposlen v kabinetu predsednika vlade, delal pa bi za nas, zlasti bi nam kot strokovnjak prišel prav pri izvajanju poroštvene sheme. Vendar je naneslo, da ga predsednik ni zaposlil. Na drugi strani je Dragan Isajlović moj dolgoletni osebni prijatelj, ki mu zaupam in se sodelovanju z njim ne nameravam odpovedati.

Isajlović vam je očitno zelo pomemben, da tako vztrajate pri njegovem angažiranju, čeprav je informacija, da ste ga želeli imenovati v nadzorni svet Darsa in z njim podpisati svetovalno pogodbo, povzročila veliko razburjenja, saj je bil član skupine obveščevalcev nekdanje Službe državne varnosti, ki je leta 1988 aretirala Janeza Janšo in Davida Tasiča. Predvsem je bila glasna opozicija.

Ni bila samo opozicija, ampak žal kar vladna stran.