Zbrali so se pri prvi večerji. Ker je Borut vedel, da mu je ljudstvo dalo vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od mize, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je h Gregorju. Ta mu je rekel: "Borut, ti mi noge umivaš?" Borut je odvrnil: "Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje." Gregor mu je rekel: "Ne boš mi umival nog, nikoli ne!" Borut mu je odgovoril: "Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj." Gregor mu je rekel: "Borut, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo." Borut mu je dejal: "Kdor se je okopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi." Borut je namreč vedel, kdo ga bo izdal, zato je rekel: "Niste vsi čisti."

Učenec, ki je učil učitelja

Borut je pogledal od leve proti desni. Apostoli Miran, Milan Martin in Tone so se držali bolj zase in niso prav dobro vedeli, kakšne načrte ima učitelj z njimi. Apostol Borut je naredil požirek iz pločevinke red bulla. Učenec Gregor je bil zamišljen, Katarina pa je vedela, da sedi na sedežu, ki je rezerviran za ljubljeno učenko. Apostol Pavel, ki je sedel levo od Boruta, je nejeverno gledal učitelja. Nekoč zdavnaj, ko je bil Pavel tudi sam učitelj, je bil namreč on tisti, ki je učil Boruta. Apostol Danilo, sin groma, je razmišljal, kaj naj reče. Vedno je govoril preudarno in rad je tehtal besede. Učenec Karl se je igračkal s svojo malo in drago igračko ter tuhtal, kaj narediti, da bi za svoje ljudi našel še tistih tisoč denarjev, o katerih je govoril na nekem zborovanju svojih privržencev. Apostol Mitja - nekateri so mu rekli dacar, drugi cestninar, tretji pa so ga imeli za glavnega finančnika - je razsipnemu učencu Karlu raje pokazal hrbet in se obrnil proti apostolu Milanu. Milan je namreč za zbranim omizjem veljal za tistega, o katerem se ne govori in piše prav dosti, a to še ne pomeni, da ni pomemben. Tudi Borut je - ne da bi drugi vedeli - pogosto za nasvet vprašal apostola Milana. Apostola Mitjo je vse skupaj skrbelo, saj o tisočih denarjih na zborovanjih privržencev ni čvekal le učenec Karl, pač pa tudi Franci, Mitjeva podaljšana roka. Apostol Mitja ni prav dobro vedel, ali je Franci o veliki mošnji denarjev govoril zato, ker je učitelj pred tem na Gori govoril: "Kadar daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica." Mitja je bil namreč dolgo prepričan, da morata levica in desnica, ko gre za denarje, delovati usklajeno. In tudi zato je bil apostol Mitja zaskrbljen, ker je učitelj Borut na Gori dejal: "Odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom." Apostolu Mitji, dacarju, ki je pobiral cestnino, se je zdelo, da to vodi v nov proračunski primanjkljaj.

Apostol Milan je Mitji šepetaje razlagal, kaj bi veljalo storiti. Apostol Zoran Gorečnik, tisti, ki je privržencem, zbranim ob bregu reke, goreče zavpil: "Zmagali bomo!", pa je tudi imel svoje račune. Tudi on je mislil na denarje za svoje mesto. Pred Gorečnikom si stavka o zmagi ni upal izreči nihče, zato so mu bili vsi, na skrivaj tudi sam Borut, na moč hvaležni. Po drugi strani pa se učencu Mitji ni niti sanjalo, kje naj vzame, da bo dal Zoranu Gorečniku. In kje naj vzame, da bo izpolnil Francijevo obljubo o tisoč denarjih. In kje naj vzame, da bo izpolnil Karlovo obljubo o tisoč denarjih. In je zato gledal proti nebu, če se bo tam prikazalo kakšno znamenje. In res je nekaj videl na nebu, a ni mogel verjeti svojim očem.

Nova zapoved

Medtem je učitelj Borut nagovoril učence: "Ljubite drug drugega in samega sebe. Kakor sem vas in samega sebe ljubil jaz, tako tudi vi ljubite samega sebe in drug drugega. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili samega sebe in drug drugega."

Nekaj besed je namenil načelom: "Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo. Le če ti hoče vzeti plašč in obleko, se mu postavi po robu."

Potem je spregovoril o programskih nalogah. "Oznanjajte in govorite: 'Nebeško kraljestvo se je približalo.'" Nadaljeval je s smernicami za odsotnega učenca, zadolženega za zdravje. "Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte." Nekaj besed je namenil korupciji, privilegijem in socialni politiki: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom, ne s srebrom, ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo, ne z dvema suknjama, ne s sandali, ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane." Sledil je krajši nagovor o kadrovski politiki: "V katero koli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in ostanite tam, dokler ne odidete."

Vendar ga apostoli niso poslušali zbrano. Medtem ko je Borut govoril, je med učenci nastal manjši prepir, kateri izmed njih je največji. Karl je bil prepričan, da je dosti večji od Katarine, Katarina pa je trdila, da je ona učitelja podpirala še v času, ko ni kazalo, da bi ta utegnil postati pomemben faktor. In še to je dodala, da je Karl v tistem času podpiral konkurenčno opcijo. Borut pa jim je rekel: "Največji med vami naj bo kakor najmlajši in voditelj kakor strežnik. Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže."

Potem je zbrane povabil k obedu.

Izdaja

Borut je z mize vzel hrano in pijačo ter zbranim učencem razložil, kakšne so kemične, fizične in metafizične lastnosti obroka. Potem pa je spregovoril: "Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi."

Gregor, analitično in organizacijsko najsposobnejši med učenci, je vedel, da učitelj pripoveduje hude stvari. A hkrati je vedel, da mu učitelj ne zaupa. Nekoč sta bila skupaj z Borutom na jadranju in ujel ju je vihar. Borut je tedaj hodil po vodi, ko pa je taisto poskusil Gregor, je poskus neslavno propadel. "Kje je tvoja vera?" je takrat Borut zabrusil Gregorju. Ob neki drugi priliki je učitelj Gregorju dejal: "Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil." Takrat mu je Gregor odgovoril: "Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil." A v usodnem trenutku je Gregor vedel, da ni on tisti, ki bi lahko zastavljal vprašanja o izdaji. Zato se je Gregor obrnil h Katarini, najljubši Borutovi učenki, in jo pregovoril, naj ona učitelja vpraša, koga je imel v mislih, ko je govoril o izdaji. Katarina je zastavila vprašanje.

Učitelj Borut je odvrnil, da je mislil na tistega, kateremu bo dal kos pice, namočene v skledo pred njim. Potem je učitelj Borut kos pice podal učencu Borutu. "Kar nameravaš storiti, stôri hitro," je rekel učitelj, a ob tem ni bilo povsem jasno, koga je pogledal v oči.

Gregor, ti si skala

Gregorju se je za hip zazdelo, da je učitelj pogledal njega, zato je ocenil, da je prišel njegov trenutek. "Predlagam," je rekel Gregor z glasom, v katerem je bilo veliko izkušenj, "da začnemo s koalicijskim usklajevanjem. Če moramo res kaj storiti hitro, je to kadrovska menjava v nadzornem svetu Kapitalske družbe. Stari postavi se je mandat iztekel. Predlagam tudi menjavo v upravnem odboru Odškodninske družbe. Zunaj je razpis za prosto delovno mesto direktorja generalne policijske uprave. Tudi iz Finske prihajajo pomembni namigi. A brez dobrih informacij se bomo težko odločali. Predlagam, da nemudoma imenujemo novega direktorja Sove." Gregor je nagovoril še Katarino: "Tudi tvojim naroči, naj se vendarle resno povežejo s Finci." Apostol Karl je ob tem vidno prebledel in z mize skril svojo drago igračko. Gregor pa je nadaljeval: "In da na naslednjo večerjo povabimo tudi Ljubico. Ona mora zamenjati šefa obveščevalne službe na obrambnem ministrstvu." Potem se je Gregor obrnil k Mitji, dacarju, pobiralcu cestnin. "Mitja, kaj bomo naredili z vinjetami?"

"Če ne uvedemo tedenskih vinjet, nas bodo stisnili iz Bruslja," je odgovoril apostol Mitja. Učitelj Borut je odvrnil: "Bruslju se ne smemo zameriti."

"Vendar se nam cestni proračun potem ne bo izšel," je odgovoril apostol Mitja. "Vinjete moramo podražiti."

"Dražje vinjete?" so vzdihnili vsi, zbrani za mizo. "Če jih ne podražimo, bomo propadli," je odgovoril Mitja.

Apostol Milan, ki je bil navadno tiho, a je zelo dobro vedel, kaj se govori med ljudmi, je odkimal z glavo.

"Če vinjet ne podražimo takoj, smo na dolgi rok vsi mrtvi," je ponovil Mitja in nervozno tipkal na prenosnik, ki ga je skril na kolena.

"Če pa jih podražimo, nas bo drhal kamenjala že jutri," je povzel učitelj Borut.

Apostol Pavel je nejeverno dvignil prst in učitelju rekel: "Moramo se odločiti!"

Medtem ko so se prepirali o vinjetah, je nekje zazvonil telefon. SMS-sporočilo. "Je to tisto SMS-sporočilo, ki ga vsi iščemo?" se je zdrznil Gregor in namignil Katarini, ali ona kaj ve.

Potem je med apostolom Tonetom in apostolom Borutom izpod mize pogledala neznana roka. Ni bila niti Tonetova niti Borutova. Oba hkrati sta telefon iztrgala iz neznane roke. Res je bil SMS. Tone je navdušeno zavpil: "Barabo smo dobili! Na to smo čakali pol leta!" Učenec Borut pa se je obrnil k učitelju in rekel: "Saj ni nič. Patrik sporoča, da še ne ve, kaj narediti z vinjetami."