Ivo Boscarol pravi, da so njegov predlog mnogi razumeli napačno oziroma izkrivljeno. Predlaga, da bi obdavčili državljane, ne glede na njihov stan, ki so brez otrok in so stari od 25 do 50 let, vendar le tiste, ki bi otroke lahko imeli. "Ne govorim o samskem davku ali o parih brez otrok, pač pa o tem, da naj bi vsak Slovenec poskrbel za naslednika, seveda tisti, ki lahko," pojasnjuje in dodaja, da bi obstajale izjeme, med katere bi spadali med drugim tisti, ki otrok ne morejo imeti.

DAVEK LE ZA ZAPOSLENE

"Ker gre za alternativo davku na plače, bi veljal seveda samo za zaposlene, ne pa tudi za brezposelne," pojasnjuje. "Tudi pri zaposlenih nikoli nisem rekel, da bi ga moral plačevati posameznik, lahko bi ga tudi delodajalec," predlaga in meni, da bi to podjetja spodbudilo k zaposlovanju ljudi, ki imajo otroke. "Podjetja bi bila motivirana zaposlovati take ljudi, za katere jim ne bi bilo treba plačati davka, na primer mlade ženske, katerih se zdaj izogibajo, ker se bojijo njihovih nosečnosti," pravi.

Tisti, ki bi lahko imeli otroke, pa jih nimajo, bi po njegovem morali plačati za luksuz, saj imajo manjše življenjske stroške. Tak davek pa bi mlade tudi prisilil, da bi bolj začeli misliti na svojo prihodnost in na potomce. Poleg tega pa bi na tak način poskrbeli za povečanje delovno aktivnega prebivalstva, ki naj bi jim zagotavljalo pokojnine.

DROBNIČ POUDARJA KORIST DRUŽINE

"Odločitev za otroka je stvar posameznika in njegove svobode," pravi minister Drobnič. Dodaja, da se na ministrstvu kljub temu zavedajo, da so perspektiva trga dela in pokojnine v prihodnosti odvisne tudi od števila otrok, zato spodbujajo družine z več otroki. Drobnič pravi, da je do nedavna imela tako imenovani davek na samce Italija, pri nas pa država skrbi za korist družine. "Družinski člani in družina so v boljšem položaju bodisi pri dohodninski napovedi ali pa pri družinskih prejemkih, starševskih prejemkih in socialnih transferjih," pojasnjuje Drobnič.

Na ministrstvu za finance Boscarolovega predloga ne komentirajo naravnost, vendar pravijo, da je glede davčnega sistema mnogo različnih mnenj in želja. Dodajajo, da bo skupina strokovnjakov vsa ta mnenja pretehtala in v drugi polovici leta oblikovala svoj predlog.

Zadnji popis prebivalstva, ki ga je statistični urad opravil leta 2002, je pokazal, da v Sloveniji več kot 100.000 parov nima otrok. Zakonskih parov brez otrok je bilo takrat 95.010, brez otrok pa je bilo tudi 11.575 zunajzakonskih partnerjev.

Mnogi izmed njih bi radi imeli otroke, a jih zaradi različnih razlogov nimajo. Natančnih podatkov o številu neplodnih parov v Sloveniji na oddelku za preučevanje zdravstvenega varstva pri Inštitutu za varovanje zdravja nimajo, a ocenjujejo, da je takšnih okoli 10 odstotkov.

<%HR> Janez Drobnič<%I> <%I> , minister za delo, družino in socialne zadeve: V Sloveniji se ne nagibamo k nekakšnemu davku za samce, država raje deluje proaktivno, kar pomeni, da nagrajuje družine z več otroki in ne kaznuje tistih, ki jih nimajo. <%HR>

Pomembni so vzroki

Vzroki za to, da ljudje nimajo otrok, so različni, opozarja sociolog dr. Ivan Bernik s fakultete za družbene vede. "Na tak način lahko marsikomu narediš krivico," pravi. Pri nekaterih gre namreč res za izbiro, drugi pari pa si želijo otroke, a jih ne morejo imeti. Slednje, ki so že sicer v veliki stiski, bi tako še stigmatizirali. "Če želijo politiki na tak način nabirati denar v državno blagajno, naj poskusijo," pravi Bernik, vendar meni, da bi zaradi tega v javnosti postali zelo nepriljubljeni. Po njegovem na povečanje rodnosti le z denarjem ni mogoče vplivati, saj na odločitev za otroka vpliva splet mnogih dejavnikov.

Glede poseganja v življenjski slog pa Bernik pravi, da so tudi težave z rodnostjo posledica določenega načina življenja. Mladi namreč rojstvo otroka odrivajo v prihodnost, čez leta pa ga morda ne morejo več imeti. Napol v šali pa predlaga drugo rešitev za povečanje rodnosti. "Vse zvezde, ki se pojavljajo v rumenem tisku, naj zanosijo, pa bo to postalo `nobel`," pravi Bernik.