Če bi lahko arheologi raziskali dragoceno najdišče, bi lahko natančno omejili čas, do katerega je bilo mesto v antiki poseljeno. Našli bi tudi odgovore na vprašanja, do kdaj so obstajala rimska mesta Emona, Petoviona in Nevioduna. Nič čudnega torej, da so bili obupani, ko so delavci pred njihovimi očmi z betonom uničevali prvovrstne dokumente o zgodovini Celja. Višje državno tožilstvo je zoper Erhatičevo vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, višje sodišče v Celju pa jo je pred dnevi spoznalo za krivo in jo obsodilo na eno leto zapora.
Kjer koli zakopljejo lopato, najdejo kosti
Kadar koli se je v Celju gradilo, so investitorji s strahom čakali na izsledke arheoloških raziskav. V večini primerov se je potem resnično izkazalo, da na območju, kjer je predvidena gradnja, ležijo starodavne najdbe, ki jih je bilo treba previdno izkopati in zavarovati. Vse to je seveda podražilo projekte in jih časovno zavleklo. Lani denimo, so med gradnjo kanalizacije na Bregu pri Celju našli dragocene ostanke rimskega pokopališča in ostanke ceste iz 13. stoletja. Marsikateri investitor je zaradi "žličkarjev", kot se je prijelo ime arheologov, zavijal z očmi, nergal in obupaval, nikoli pa se ni zgodilo, da bi jim tako kot Erhatičeva prepovedal delo.
Darja Erhatič je bila sprva zakonita zastopnica delniške družbe Projekt MR inženiring, ki je bila investitor Celeiaparka. Na Aškerčevi ulici v Celju je družba kupila zemljišče in na njem zgradila ogromen objekt, v katerem je garažna hiša in več trgovskih in poslovnih lokalov. Ob slovesnem odprtju so Celjani pričakovali, da bo zaradi Celeiaparka mestno jedro spet zaživelo, vendar se je kmalu izkazalo, da je bil projekt zgrešen. Zasebniki, ki so v zgradbi kupili poslovne prostore, so si iz jeze pulili lase, saj so drug za drugim propadali. Celeiaparku nikoli ni uspelo, da bi zaživel tako, kot so druga trgovska središča na obrobju mesta. Tudi družba Celeiapark, ki je bila pogodbeni naslednik Projekta MR Inženiringa in jo je prav tako vodila Erhatičeva, je šla kmalu v stečaj.
Direktorica hitela z gradnjo zaradi velikih stroškov
Arheolog Matjaž Novšak je na sodišču povedal, da je družba Arhej, d.o.o., od avgusta do decembra 2008 temeljito preiskala gradbišče in na območju, kjer je bil kasneje zgrajen objekt C, našla dragoceno pozno antično gradbišče. S temi ugotovitvami so seznanili tudi direktorico Erhatičevo, ki pa je na njihovo veliko presenečenje samovoljno sprejela odločitev, da se arheološka dela začasno prekinejo. Čeprav jo je arheološka strokovna komisija zavoda za varstvo kulturne dediščine opozorila, da so raziskave na zemljišču nujno potrebne in da morajo najdbe zavarovati, je vztrajala pri svojem in delavcem ukazala, da začnejo graditi temelje. Ko so jo kasneje zaslišali pred preiskovalnim sodnikom, se je izgovarjala, da sploh ni vedela za dragocene arheološke najdbe, vendar ji sodišče ni verjelo. Zavod za varstvo kulturne dediščine je namreč k lokacijski dokumentaciji izdal kulturno-varstvene pogoje, s katerimi je bila dobro seznanjena. Sodišče je bilo prepričano, da je začetek gradbenih del odredila samo zato, ker so z gradnjo že zamujali in so se bali dodatnih stroškov. Okrožno sodišče v Celju jo je januarja letos obsodilo na 18 mesecev pogojne zaporne kazni, vendar je pritožbeno sodišče menilo, da je s kaznivih dejanjem povzročila nepopravljivo škodo in da se torej ne more izvleči samo s pogojno kaznijo. Ostanki keltsko-rimske naselbine, ki so jih delavci po njenem navodilu zalili z betonom in za vedno uničili, namreč ležijo na kar tisoč kvadratnih metrih in so predstavljali kulturni spomenik.
