S 1. oktobrom lani je v veljavo stopila obvezna delitev stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah po dejanski porabi posameznega stanovanja. Ministrstvo za gospodarstvo je ta ukrep utemeljevalo tudi z argumentom, da bodo stanovalci tako manj razsipni z ogrevanjem svojih stanovanj in se bodo vedli bolj racionalno, torej bodo zračili stanovanja bolj učinkovito, namesto odpiranja oken bodo zapirali radiatorje, kadili zunaj... "A kako vedeti, kako racionalno sem se vedel januarja, če pa dobim račun za to izstavljen septembra," opozarja Janez Resnik, direktor podjetja Reyan, ki se ukvarja z upravljanjem večstanovanjskih stavb. Njegov sodelavec Kajtimir Kunc dodaja, da septembra stanovalec tudi ne more več korigirati svojega vedenja v pretekli kurilni sezoni. Tako kot v Reyanu tudi drugi strokovnjaki poudarjajo, da je sploh na začetku novega načina obračunavanja ogrevalnih stroškov pomembno, da ljudje sproti spremljajo svojo porabo energije in tako prepoznavajo razsipne vedenjske vzorce ter jih popravljajo, če seveda želijo.

Delilniki so spodbudili še druge ukrepe

Delilniki stroškov toplote, ki so od lanskega oktobra obvezni v vseh večjih večstanovanjskih stavbah, sicer sami po sebi ne zmanjšujejo porabe energije, vendar učinkujejo psihološko - zaradi njihove namestitve ljudje svoja stanovanja ogrevajo bolj racionalno. Kolikšni so bili zaradi tega prihranki energije v zadnji kurilni sezoni, nam sicer natančno ni znal povedati nihče, ocene strokovnjakov in upravnikov pa se gibljejo med 5 in 30 odstotki. Pri tem so bili prihranki toliko večji, kolikor več slabih navad so stanovalci opustili, veliko pa so k njim pripomogli tudi drugi vzporedni ukrepi. "Etažni lastniki stavb, ki jih upravljamo, so večinoma vzporedno z delilniki vgradili tudi termostatske ventile," je na primer povedal Denis Žumer iz podjetja Domplan. S termostatskimi ventili je mogoče bolj natančno uravnavati temperaturo v stanovanju, z vsako stopinjo manj pa se glede na strokovno literaturo prihrani približno pet odstotkov energije.

V nekaterih stavbah so se odločili tudi za toplotno izolacijo fasade in strehe ter zamenjavo oken. "To je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje stroškov za ogrevanje," je poudaril Miha Berlič iz družbe za upravljanje in vzdrževanje nepremičnin SPL. Prav zato Kunc meni, da se je država zadeve lotila z napačne strani oziroma tam, kjer je bilo najlažje, namesto da bi bolj spodbujala izolacijo stavb, kar sicer v določeni meri že počne prek subvencij Eko sklada. "Če so stavbe slabo izolirane, energija pa se vsak mesec draži, bodo ljudje v stanovanjih zmrzovali, da bi plačali manj. Po mojem mnenju bi država najprej morala poskrbeti za izolacijo stavb, potem pa šele predpisati plačevanje po porabi," pravi Kunc. "Z drugimi besedami, če je bil sistem obvezne vgradnje delilnikov postavljen, da bi se varčevalo z energijo, potem cilj ni dosežen. Delilniki sicer lahko razdelijo strošek ogrevanja med ljudi in bo tisti, ki zaradi življenjskega stila odstopa od povprečja, morda zmanjšal ogrevanje, ampak stavba kot celota, če ni izolirana in ima slaba okna, bo še vedno trošila preveč v primerjavi s stavbo, kjer je to urejeno," se mu pridružuje Resnik.

Veliko vprašanj o načinu obračunavanja stroškov

Prav zaradi toplotnih izgub, ki so zaradi zunanjih sten največje v pritličnih in najvišjih ter kotnih stanovanjih, je bilo treba določiti korekcijske faktorje, s katerimi so se izpostavljenim stanovanjem za določen odstotek znižali stroški ogrevanja in se prenesli na notranja, pred toplotnimi izgubami zaščitena stanovanja. A Kunc je opozoril, da so ob vgradnji delilnikov nekatera podjetja videla le posel in so korekcijske faktorje določila na pamet: "Stanovanjem na vrhu in na dnu stavbe so recimo kar čez palec določili 10-odstotni korekcijski faktor, ne da bi pri tem upoštevali kakršne koli standarde in merila. Etažni lastniki, ki so laiki, pa so predlagane korekcijske faktorje potrdili. Te anomalije se bodo verjetno kmalu pokazale."

V podjetju Reyan sicer pravijo, da ima večina stavb v njihovem upravljanju že 20 let nameščene delilnike oziroma merilnike, zato težav z določanjem korekcijskih faktorjev ali obračunavanjem stroškov ogrevanja po dejanski porabi nimajo. So pa na začetku potrebovali kar nekaj let, da so se popolnoma spoznali s sistemom. Čeprav je po Berličevih besedah vgradnja delilnikov v večstanovanjskih stavbah, ki jih upravlja njihov SPL, masovno potekala lani, Berlič pravi, da tudi oni nimajo težav s korekcijskimi faktorji in niso prejeli prav veliko pritožb zaradi tega. So se pa dogajale porodne napake: "Pojavljale so se anomalije, ki smo jih tudi odpravljali. Velikokrat smo ponovno pregledali korekcijske faktorje, ali smo pravilno uvedli lego stanovanja, pregledovali smo pravilnost odčitkov... Predvsem smo morali veliko pojasnjevati, kajti ljudje so z delilniki pričakovali manjše račune. A ker se povečuje cena energentov, je tudi v stavbah, ki so bile energijsko sanirane, prihajalo do tega, da so ljudje dobivali enake ali celo višje položnice kot v prejšnji sezoni, čeprav so pri porabi energije dejansko varčevali."

Prehajanje na individualno ogrevanje?

Berlič je tudi dejal, da so se med nekaterimi stanovalci pojavile ideje, da bi poskrbeli za individualno ogrevanje, na primer s klimatskimi napravami ali radiatorji na elektriko, vendar je opozoril, da bi tudi ti stanovalci morali plačati svoj delež fiksnih stroškov za ogrevanje stavbe. Stanovanja se namreč ogrevajo tudi prek ogrevalnih cevi, ki tečejo po stenah blokov.

Takšnih teženj po Žumerjevih besedah v Domplanu niso opazili, prav tako je bilo malo pritožb etažnih lastnikov zaradi morebitnega nepravilnega obračunavanja stroškov ogrevanja oziroma nepravično določenih korekcijskih faktorjev. Se je pa zgodilo, da v nekaterih stavbah etažni lastniki niso želeli podpisati sporazumov zaradi nestrinjanja s korekcijskimi faktorji. "A v splošnem bi lahko rekel, da so ljudje nov sistem delitve stroškov za ogrevanje sprejeli. Res je, da ta delitev stroškov po delilnikih na radiatorjih ni popolnoma pravična, saj gre za stare objekte, ki so bili projektirani takrat, ko še nihče ni razmišljal o delitvi stroškov po porabi. Stanovanja v sredini na primer dosežejo temperaturo 18 stopinj Celzija tudi, če nič ne kurijo. Toda takšna delitev stroškov po porabi je še vedno bolj pravična, kot je bila tista po ogrevalni površini," ocenjuje Žumer.