V času javne razgrnitve dokumentov sta na ministrstvo za infrastrukturo in prostor prispeli 102 pripombi. "V glavnem se te nanašajo na nesprejemljivost poteka trase po dolini. Problematični so predvsem potek po pobočju Selovca, obvoznica Dravograda, prestavitev priključkov ter pokriti vkop na Legenski planoti. Med predlogi so tudi zahteve po zmanjšanju zmogljivosti objekta, kar pomeni, da bi namesto štiripasovnice gradili le dvopasovnico, pa tudi zahteve po rekonstrukciji obstoječih državnih cest," pojasnjujejo na ministrstvu.
V dveh mesecih bodo pripravili svoja stališča glede danih pripomb in predlogov, zdaj pa jih na ministrstvu še ne želijo komentirati.
Po zadnji spremembi zakonov naj bi bil zagotovljen tudi vir financiranja za cesto, sredstva zanjo bi zagotovili v državnem proračunu, in sicer iz namenske postavke, kjer se zbirajo sredstva iz nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na zemljiščih avtocest in hitrih cest. "Izredno groba ocena investicije za odsek od avtoceste A1 do Dravograda je več kot 1,2 milijarde evrov," še pravijo na ministrstvu. "Čas, ko so se javne investicije v celoti financirale iz javnih virov, je mimo, alternativa pa je uvedba javno-zasebnega partnerstva, kjer se bodo tveganja iz projekta porazdelila med javnega in zasebnega partnerja," dodajajo.
Umeščanje tretje razvojne osi bo brez dvoma ekonomsko in tehnično zelo zahteven in dolgotrajen projekt, zato tudi ni mogoče predvideti začetka gradnje. "Realno bi se ta sicer lahko začela čez dobri dve, morda tri leta, pri čemer se bo v praksi ves čas treba prilagajati spremenjenemu terminsko in finančno ovrednotenemu nacionalnemu programu, ob tem pa upoštevati prioritete območij z vidika prometnih in gospodarsko razvojnih potreb," še pojasnjujejo na ministrstvu. Ker so bile že doslej izvedene številne optimizacije trase, priključkov in drugih ureditev, bodo celoten potek trase od avtoceste A1 do Dravograda ponovno ovrednotili.
