Leta 1954 so po načrtih Stanka Bloudka ob Vodnikovi cesti v Šiški zgradili 70-metrsko skakalnico na Galetovem. Na njej so med drugim potekala tekmovanja za pokal Kongsberg, ki so jih med letoma 1953 in 1976 organizirale alpske države Jugoslavija, Avstrija, Italija, Švica, Zahodna Nemčija in Francija. Čeprav so lahko tekmovali tudi najboljši skakalci iz drugih držav, so pokal za zmago prejeli le predstavniki iz držav, ki so prvenstvo organizirale.

Skakalnica na Galetovem se je v zgodovino zapisala tudi po tem, da sta bili na njej doseženi edini slovenski, obenem pa tudi jugoslovanski zmagi na vseh 23 tekmovanjih omenjenega pokala. Tako je leta 1955 na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za pokal Kongsberg zmagal Mojstrančan Janez Polda, leta 1961 pa je pred več kot 25.000 gledalci slavil Tržičan Marjan Pečar (63,5, 50). V moštvenem tekmovanju so pred Jugoslovani slavili Avstrijci, ki so nastopili z najbolj izenačeno reprezentanco. Prirediteljem je kljub slabemu vremenu uspelo urediti skakalnico, na kateri so skrajšali most in podaljšali nalet, zaradi južnega vremena pa so jo morali že med prvo serijo popravljati.

Za Marjana Pečarja, ki je leta 1968 za Jugoslavijo tekmoval tudi na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu, je bila lepa mednarodna zmaga na Galetovem največji uspeh v skakalni karieri. Skakalnice v Šiški se starejši Ljubljančani spominjajo po močno dvignjenem lesenem podaljšku izteka, ki je štrlel proti Vodnikovi cesti. Po letu 1962 so skakalnico na Galetovem prepustili zobu časa, leta 1967 pa je dokončno propadla, kar je povzročilo tudi zaton smučarskega kluba Enotnost.