"Brez Plečnika te železniške postaje ne bi bilo! Postaja ni njegova največja mojstrovina, je pa nesporno del Plečnikove arhitekture, ne glede na to, da je načrte izrisal njegov učenec. Plečnik je pogosto in rad dajal delo tudi svojim študentom, kar se danes več ne dogaja," je jasen Prelovšek. Zato dodaja, da je trdovratno vztrajanje, da postaja ni Plečnikovo delo, lahko le plod neznanja, omejenosti uma ali pa "se je konservatorka zgolj uklonila vabljivi moči kapitala, vlagatelja..." meni Damjan Prelovšek. Prepričan je, da so z nestrokovno zamenjavo strehe, četudi pod krinko rešitve objekta, predvsem pa z odrekanjem avtorstva, zdaj tudi v Kamniku obsodili na uničenje še eno Plečnikovo delo. "Pa še lepo darilo so poklonili 140. obletnici Plečnikovega rojstva, ki jo bomo praznovali januarja," dodaja Prelovšek, ki ugotavlja, da spomeniška služba tudi v tem primeru ni vredna počenega groša, saj dopušča, da o usodi neprecenljive dediščine odločajo ljudje, ki o njej nimajo pojma, so pa na položajih in imajo denar.

Po Plečnikovih načrtih, katerih končno izvedbo je prekrižala druga svetovna vojna, naj bi bila streha bakrena, pojasnjuje arhitekt Tomaž Schlegl, ki je idejni avtor projekta prenove in zamisli, da bi v Plečnikovi postaji uredili muzej in delavnico majolik in ohranili še drugo nedopustno zapostavljeno kamniško dediščino. Bakrena streha, ki ji kranjski varuhi po spreobrnitvi nasprotujejo zaradi visoke cene in možnosti kraje, je tudi v gradbenem dovoljenju za celovito prenovo objekta, ki pa naj ga samo zaradi zamenjave strešne kritine ni bilo treba spreminjati. Schlegl pa tudi ob novih cenovnih pomislekih zaščitnikov ugotavlja, da bi bakrena pločevina z žlebovi, dimniškimi obrobami in delom na trgu stala okrog 33.000 evrov. "Prekritje s ceneno industrijsko pločevino črne barve pa znaša nekaj več kot 40.000 evrov, čeprav bi na trgu cena takega prekritja znesla okoli 18.000 evrov. Kaže, da cena le ni tako pomembna, dovolj je, da ne presega limita naročil male vrednosti," ugotavlja Schlegl, ki ne razume "zaplankanosti skrunilcev kulturne dediščine". Prav tako ne razume njihove namere, da bodo v objekt nastanili osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki bi jim bilo po njegovem mnenju bolje v sončnem in zelenem okolju kot v utesnjenem okolju zaščitenega objekta pod Žalskim hribom.