Tak podatek je svetnikom posredoval poslanec Anton Urh, bohinjski župan Franc Kramar pa je sklep posredoval okoljskemu ministrstvu. "Že večkrat sem prej pozval državo, da naj preuči odločitve glede rušenja objektov v Triglavskem narodnem parku. Pri tem gre namreč za dokaj različne objekte in specifične primere. Ni sporno, da so ukrepi zakoniti, a velikokrat neživljenjski," je do zdaj ponavljal župan, ki lahko sicer poskrbi za spremembo občinskega prostorskega načrta in tako pomaga pri legalizaciji spornih objektov.
Toda postopki so dolgi in glede na dosedanje izkušnje bi le redko kateri od spornih objektov "preživel" presojo številnih organov, ki morajo dati soglasje za legalizacijo. Kljub temu pa v Bohinju niso obupali, zato od vlade terjajo dodaten čas in začasno ustavitev rušenj.
V Triglavskem narodnem parku je okoli 40 nezakonito zgrajenih objektov. Z okoli 140 odprtimi zadevami se od konca lanskega leta ukvarja en inšpektor, ki seveda na podlagi zbranih dokazil tudi sprejema odločitve. Inšpektorica Velkavrhova je na javnem srečanju z lastniki spornih objektov opozorila, da je prav novi zakon o parku povzročil tudi aktivnosti, ki vodijo žal tudi do rušenj objektov. Ti so kot po pravilu v vikende predelani nekdanji objekti ali pa so na novo (in "na črno") zgrajeni.
Država je leta 2003 izdala poseben prostorski akt, ki omogoča take posege in rušenja, a ga dolga leta ni izvajala. Tudi v Bohinju pa so bili v preteklosti zelo jasni in glasni prav pri zahtevah do države, da naj bodo njene inšpekcijske službe učinkovitejše tudi v samem Triglavskem narodnem parku. Za rušenje naj bi bilo sicer že predvidenih nekaj deset različnih objektov od Pokljuke do Ukanca in drugod v parku. Povprečno so na leto v narodnem parku zaznali okoli 40 novih črnih gradenj, a njihovo število v zadnjih letih upada. Vlada se do zdaj na bohinjske pobude o moratoriju pri rušenjih ni odzvala.
