Dunaj

Dunaj je glavno mesto Avstrije z več kot 1,7 milijona prebivalcev na ožjem mestnem območju oziroma 2,4 milijona na širšem. Avtobuse, tramvaje in podzemno železnico upravlja podjetje Wiener Linien, hitro železnico (S-Bahn) pa Avstrijske železnice (ÖBB). Lani se je z mestnim prometom na Dunaju peljalo rekordno število uporabnikov, kar 838 milijonov ali v poprečju 2,3 milijona potnikov na dan. Ankete kažejo, da je javni prevoz najbolj priljubljena oblika prevoza na Dunaju, uporablja ga 36 odstotkov potnikov. Z avtomobilom se vozi 31 odstotkov ljudi, 28 odstotkov jih hodi peš, pet odstotkov pa jih kolesari.

Tramvajsko omrežje je dolgo 179 kilometrov, na njem pa je speljanih 30 prog. Podzemna železnica ima pet prog skupne dolžine 75 kilometrov. Avtobusi vozijo na 670 kilometrov dolgem omrežju. Na slabih 900 kilometrih hitre železnice vozijo vlaki na 14 progah.

Turistični tramvaj začne obratovati 4. aprila. Za šest evrov nas pelje s trga Schwedenplatz na krožno vožnjo, ki traja 24 minut. Če obiščemo tramvajski muzej (vstopnina je 6 evrov), si med drugim lahko ogledamo konjski tramvaj iz leta 1868.

Podjetje WLB vzdržuje 30 kilometrov dolgo železniško progo med središčem Dunaja in Badnom na jugu.

Vsi do zdaj omenjeni načini prevoza so vključeni v integriran prevoz, kar pomeni, da ena vozovnica velja za vse. Vse mesto je v tako imenovani coni 100 (prva cona), cena posamezne vozovnice v tem območju je 1,8 evra, če jo kupimo zunaj vozila. V vozilu plačamo 2,2 evra. Vozovnica velja samo za eno smer, prestopanje je dovoljeno. Dnevna vozovnica stane 5,7 evra in velja 24 ur od prve registracije.

Do dunajskega letališča Schwechat, ki je od središča mesta oddaljeno 18 kilometrov, peljejo hitra železnica, avtobusi in posebni direktni vlak CAT.

Zagreb

V glavnem mestu Hrvaške živi na ožjem območju okrog 800.000 prebivalcev, na širšem območju pa 1,100.000. Po Zagrebu in okolici se lahko prevažate s tramvaji, avtobusi, vlaki in vzpenjačo. Avtobuse, tramvaje in vzpenjačo upravlja Zagrebški električni tramvaj (ZET), vlake pa Hrvaške železnice (HŽ). Podobno kot v Ljubljani ni dogovora med HŽ in ZET, zato ni enotne vozovnice za vlake, tramvaje in avtobuse. Letno število potnikov ZET je okrog 360 milijonov ali poprečno milijon na dan. Krajevni hitri vlaki prepeljejo 28 milijonov potnikov na leto.

Tramvajsko omrežje je dolgo 116 kilometrov, na njem pa tramvaji vozijo na 15 dnevnih in štirih nočnih progah. Vse tramvajske linije so v prvem območju. Konjski tramvaj so v Zagrebu uvedli leta 1891, električnega pa leta 1910.

Zagrebški avtobusi ne vozijo skozi središče mesta, ampak imajo izhodišče pri končnih in pomembnejših tramvajskih in železniških postajah. Več kot 300 avtobusov vozi na 134 rednih in štirih nočnih progah. Večina avtobusnih prog je v prvem območju.

Posebnost Zagreba je vzpenjača, ki povezuje najdaljšo zagrebško ulico Ilico z Gornjim gradom. Vožnja z vzpenjačo traja 64 sekund. Vzpenjača na parni pogon je bila odprta leta 1890. Proga je dolga 66 metrov, na tej razdalji pa se vzpne za 30 metrov.

Cena vozovnice za 90 minut vožnje ne glede na smer, prestopanje ali vrsto vozila (tramvaj, avtobus, vzpenjača) je osem kun, če jo kupite v časopisnem kiosku. V starejših tramvajih in vseh avtobusih lahko kupite posamezno vozovnico tudi pri vozniku, v tem primeru stane 10 kun. Vozovnico morate potrditi na avtomatu le v prvem vozilu, v katerega vstopite. V nočnem času je cena prevoza dvojna, zato morate registrirati dve posamezni karti. Dnevna vozovnica stane 25 kun. Če se želite voziti le z vzpenjačo, boste plačali štiri kune za eno smer.

Zagreb ima eno primestno železniško linijo, ki povezuje Dugo Selo na vzhodu in Harmico na zahodu. Rigonce/Harmica je cestni mejni prehod le dva kilometra od Dobove. Cena enosmerne vozovnice od Harmice do glavne postaje v Zagrebu je 20,2 kune, potovanje traja 40 minut.

Do letališča vozi avtobus Pleso transporta s terminala na avtobusni postaji. Avtobusi vozijo vsak dan od 5. do 20. ure vsake pol ure. Cena enosmerne vozovnice je 30 kun.

Budimpešta

Glavno mesto Madžarske ima 1,7 milijona prebivalcev na ožjem območju oziroma 3,2 milijona na širšem. Javni promet vodi podjetje BKV (Budapesti Közlekedesi Vallalat). Danes javni prevoz uporablja okrog 50 odstotkov prebivalstva, še pred dvajsetimi leti ga je uporabljalo 80 odstotkov. Statistika kaže, da se na leto pelje 1,7 milijarde potnikov. Budimpešta ima 30 tramvajskih, 15 trolejbusnih in 258 avtobusnih prog, tri proge podzemne železnice in štiri proge hitre železnice (HEV).

Cena posamezne vozovnice v mestnem prometu je 320 forintov oziroma 400 forintov, če jo kupimo v vozilu. Vendar pozor: s to vozovnico ni mogoče prestopati. Dnevna vozovnica, ki omogoča neomejeno prestopanje, stane 1550 forintov. Kazen za vožnjo brez vozovnice je 6000 forintov.

V javni promet Budimpešte pod upravo BKV spadajo še zobata železnica, vzpenjača, žičnica in ladijski promet na Donavi. Del javnega prometa nosijo tudi Madžarske železnice.

Vzpenjača povezuje znani verižni most z gradom Budim. Dolga je 95 metrov, na tej razdalji se vzpne za 51 metrov.

Ladijska proga deluje od začetka maja do konca avgusta in povezuje Boraros ter in Pünkösdfürd. Med končnima postajama se ladja ustavi enajstkrat. Cena vozovnice za krožno potovanje, ki traja 2,5 ure, je 900 forintov, vendar se z ladjo lahko peljemo tudi med posameznimi postajami po nižji ceni.

Zobata železnica pelje iz predela Varosmajor v Budim (Szechenyi). Proga je dolga slabe tri kilometre.

V Budimpešti je tudi sedežnica, ki nas za 700 forintov pripelje na najvišjo točko, hrib Janos, ki leži 526 metrov nad morjem.

Na letališče Ferihegy ali z njega pridemo z vlakom z zahodne železniške postaje Nyugati ali z avtobusom iz središča mesta.