Osnutek je med krajani povzročil veliko ogorčenja in nasprotovanj. Na javnih obravnavah so udeleženci med drugim opozorili, da je vadišče na kraškem terenu, da ogroža glavne izvire pitne vode za občini Postojna in Pivka, po nekaterih študijah pa tudi za območje vse Primorske in osrednje Slovenije.
Novi režim, ki sta ga predlagali v osnutku ministrstvi za obrambo ter za okolje in prostor, naj bi po mnenju občanov povzročil tudi veliko škodo na kmetijskih in gozdnih površinah. Slišati je bilo, da zdaj lastniki do svojih parcel ne morejo do 200 dni v letu, omejeni v gibanju na območju vadišča so lovci, čebelarji in turisti. V civilni iniciativi Naša dolina še pravijo, da bi se v novih razmerah še poslabšala kakovost življenja na tem območju, da bi se povečali negativni vplivi zaradi stalnega streljanja, večjega hrupa in nevarnosti zaradi izstrelkov.
Prebivalci ogroženega območja so pričakovali, da bo osnutek prinesel zmanjšanje aktivnosti, meritve o vplivih na okolje in s tem povezane primerne odškodnine. Po besedah župana občine Pivka Roberta Smrdelja so negativno mnenje izdali tudi zato, ker osnutek ne upošteva dovolj varstva narave, ker omejuje rabo zemljišč, v zameno pa ne daje ničesar. Postojnska podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino dodaja, da po izkušnjah izpred desetih let, ko so se postojnski občani na referendumu odločili za zaprtje poligona, nikomur več ne verjamejo in bodo naredili vse, da bi ustavili izdelavo državnega prostorskega načrta.
Pri ministrstvu za obrambo zatrjujejo, da so osnutek državnega prostorskega načrta za vadišče pripravili z namenom posodobitve zastarele infrastrukture, ki se razprostira na območju petih občin in obsega 15.000 hektarjev veliko območje. Dodajajo, da je največ gozdov, in sicer kar 80 odstotkov, 15 odstotkov je kmetijskih površin.
