V Združenih državah se je razvnela vroča politična razprava o predlogu obrambnega ministra Chucka Hagla o krčenju kopenske vojske na najnižjo raven po drugi svetovni vojni in o drugih ukrepih, ki odražajo tudi spremenjeno vojaško doktrino ZDA, manj naklonjeno dolgotrajnim okupacijam po vzoru Iraka in Afganistana.
Predsednik Barack Obama bo kongresu svoj predlog proračuna posredoval prihodnji teden. Usklajeno je že, da bo vojska za leto 2015 dobila 496 milijard dolarjev. To pomeni, da se bo njen proračun v tem in prihodnjem letu skupno skrčil za 75 milijard dolarjev, kar je del širših varčevalnih ukrepov. Vprašanje pa je, kako bo Pentagon dogovorjeno vsoto porabil. Hagel predlaga skrčenje kopenske vojske s 520.000 na 450.000 vojakov ali na še 10.000 manj. To je podatek, ki je najbolj odmeval, ker bo vojakov tako najmanj od začetka druge svetovne vojne. Tedaj so imele ZDA 267.000 aktivnih pripadnikov kopenske vojske, najmanj odtlej pa leta 2001, in sicer 480.000. Potem so sledili teroristični napadi in vojaška posredovanja, v katerih so veliko vlogo odigrali tudi rezervisti in pripadniki nacionalne garde, ki jih tudi čaka krčenje. Hagel predlaga tudi zapiranje oporišč, odpravo protitankovskih bojnih letal tipa A10, upokojitev znamenitih vohunskih letal U2, zamrznitev nekaterih plač in zmanjšanje različnih dodatkov.
Minister, izbran z namenom
Ameriška zunanja politika skozi daljše obdobje tradicionalno niha med večjo in manjšo zavzetostjo za posredovanja v svetu in zdaj je zaradi izkušenj v Iraku in Afganistanu na točki, ko je za pošiljanje vojakov v vojne v tujini manj zagretosti. Zmanjšanje njihovega števila odraža predvideno oženje dejavnosti kopenske vojske, ki so se močno razširile po napadih na ZDA leta 2001 s posegi v Iraku in Afganistanu. Odražalo naj bi tudi odstop od dolgoletne doktrine, da so ZDA sposobne hkrati uspešno voditi dve klasični vojni s poudarkom na kopenskih silah. Po novem naj bi bile sposobne voditi eno, v drugi pa zadržati sovražnika do prihoda okrepitev. Vzrok za krčenje kopenske vojske so tudi nove tehnologije, kot so droni, ter preusmeritev pozornosti na Azijo, kjer bi po ocenah strokovnjakov prej prišle v poštev drugačne vrste operacij od klasičnega posredovanja. Hagel je v svojem govoru, kjer je napovedal spremembe, poudaril, da so namenjene osredotočanju na nove izzive, na nove centre moči, na večjo nepredvidljivost v svetu in nove tehnologije.
Obrambni minister je zdaj pred izzivom, da te spremembe tudi izpelje. A že ko je pred natanko letom dni prevzel vodenje obrambnega ministrstva, je bilo znano, da bo njegova prva naloga prav reorganizacija vojske, ki bo omogočila shajanje s skrčenimi sredstvi. Ne nazadnje je Hagel ustrezal profilu politika, ki naj bi spremembe izpeljal nekoliko lažje – je nekdanji vojak, odlikovan vietnamski vojni veteran, in republikanec. Priznavajo mu, da se je svoje naloge lotil s številnimi posvetovanji s strokovnjaki in pripadniki vseh rodov vojske ter da nekateri programi ne bodo prizadeti; med drugim predvideva ohranitev celotne flote enajstih letalonosilk (obratovanje vsake skupaj s spremstvom stane sedem milijonov dolarjev na dan), dobro jo bodo odnesle specialne enote za hitro posredovanje v sovražnih razmerah ter kibernetično vojskovanje.
Številni lobiji proti spremembam
Vendar ga v kongresu vseeno čaka težka bitka. Kritike že letijo, posebno iz republikanskih vrst. Bivši podpredsednik Dick Cheney je denimo dejal, da s krčenjem kopenske vojske dela »ogromno dolgoročno škodo našim oboroženim silam«. Republikanski predsednik odbora za oborožene sile v predstavniškem domu Howard McKeon pravi, da »skušamo finančne probleme reševati na plečih naše vojske in tega ne smemo početi«. Za nasprotovanjem stojijo številne skupine, od organizacij vojnih veteranov do izdelovalcev oborožitve in politikov, ki se bojijo vpliva na gospodarstvo v svojih zveznih državah oziroma okrožjih, če jim zaprejo vojaška oporišča.
Zagovorniki sprememb po drugi strani pravijo, da ameriška vojska ostaja daleč najmočnejša na svetu in je sposobna premagati kogar koli, pri čemer je klasični vojaški napad na državo praktično nepredstavljiv, saj so v ospredju drugačne, predvsem teroristične in kibernetične grožnje. Sicer pa ameriški vojaški proračun kljub rezom ostaja daleč največji na svetu. Leta 2013 je znašal štirikrat več od kitajskega na drugem mestu oziroma je bil enak kot seštevek vojaških proračunov naslednjih enajstih največjih vojaških porabnic na svetu.
