Veter možnih sprememb, ki jih nakazujeta sorodni levi stranki – grška Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu in španska Podemos z mladim voditeljem Pablom Iglesiasom – tokrat veje z juga. Obe stranki sta odločni nasprotnici ukrepov, ki jih vsiljuje evropska trojka (EU, ECB in IMF) kot nujni in edini možni recept za izhod iz finančne in gospodarske krize. Ti ukrepi so ne le v teh dveh državah pahnili v revščino in bedo milijone ljudi. V očeh tradicionalne evropske politične in finančne elite predstavljata ti dve stranki strah vzbujajočo grožnjo med konservativci kot tudi socialdemokrati.
Omajana prevlada PP in PSOE
Za razliko od Sirize, ki nastopa na grškem političnem prizorišču že od leta 2004, se je španska stranka Podemos pojavila januarja lani in prej kot v letu dni omajala prevlado glavnih dveh političnih formacij, ki si podajata oblast v Španiji od propada frankistične diktature, to sta Ljudska stranka (PP) in Socialistična delavska stranka (PSOE). Zadnja javnomnenjska raziskava agencije Metrocopia o volilnih preferencah Špancev kaže, da je trenutno najbolj priljubljena politična stranka prav Podemos, zanjo bi danes glasovalo 28,2 odstotka vprašanih, za socialdemokratsko PSOE 23,5 odstotka, za vladno konservativno PP pa 19,2 odstotka.
Španske tradicionalne stranke in politično elito je pojav stranke Podemos presenetil. Lokalni mediji jo – tako kot grško Sirizo – označujejo za radikalno levico. Stranko je osnovala skupina španskih intelektualcev, znanih osebnosti iz sveta kulture, znanosti, univerzitetnih profesorjev, novinarjev in političnih ter socialnih aktivistov pa tudi drugih. Januarja lani so izdali politični manifest Mover Ficha (Premikati figure), s katerim so izrazili potrebo po skupnem sodelovanju levice na volitvah za evropski parlament, da bi začeli aktivno nasprotovati neoliberalni politiki evropske desnice. Večina ustanoviteljev stranke Podemos je sodelovala v tako imenovanem Gibanju 15-M oziroma Indignados, ki je 15. maja 2011 organiziralo taborjenje na trgu Puerta del Sol v središču Madrida in sprožilo širšo debato o posledicah neoliberalne politike in možnih alternativah.
Nov tip politične stranke
Na volitvah za evropski parlament maja lani je stranka Podemos dobila 7,98 odstotka glasov, s čimer si je zagotovila 5 od 54 sedežev in postala četrta stranka v Španiji. V državnih in privatnih medijih so jo takrat prezrli, ker je svojo volilno kampanjo v glavnem vodila po socialnih omrežjih, združenjih in skupnostih. Oktobra lani je med privrženci sprožila širšo debato o svojem političnem programu, s katerim namerava posredno sodelovati na občinskih in pokrajinskih volitvah konec maja, neposredno pa tudi na parlamentarnih volitvah novembra letos. Vodstvo stranke je bilo izvoljeno novembra lani. V več mesecev trajajočem procesu oblikovanja stranke in politike je sodelovalo okoli sto tisoč ljudi, večinoma mladih. Njihov imperativ je nov tip politične stranke in nov način ustvarjanja politike na osnovi demokratične participacije, ki bi onemogočala, da bi se vodstvo stranke spremenilo v novo politično kasto, kot pravijo politični eliti. Zdajšnje strankarsko vodstvo in zlasti Pablo Iglesias so zelo vešči komunikacije po socialnih omrežjih in avdiovizualnih medijih, odlikujeta jih znanje in dobra retorika, s katero nemalokrat spravljata v zadrego nasprotnike zaradi nekonsistentnosti njihovih argumentov glede varčevanja, deregulacije in odpravljanja socialne države kot edinega možnega načina reševanja iz nastale situacije.
Alternativen ekonomski program
Predlagajo alternativni ekonomski program, med glavnimi točkami pa so takojšnja prekinitev z varčevalno politiko, reprogramiranje zunanjih dolgov z možno zahtevo odpisa dela dolgov, nacionalizacija dela bančništva za zagotavljanje kreditov majhnim in srednjim podjetjem, ustavitev in revizija že izpeljane privatizacije, davčna reforma in sprejemanje ukrepov za preprečevanje davčnih utaj, ohranitev javnih sistemov zdravstva, izobraževanja in pokojnin, univerzalni dohodek za najranljivejše sloje, pravica do prehrane in številne druge ukrepe, ki jih je po njihovih izračunih možno pokrivati iz proračuna. Podemos in Siriza imata podoben politični program in tesno sodelujeta, nikakor se ne zavzemata za odhod iz evrskega območja, še manj iz Evropske unije. Obe stranki sta tarči vseh mogočih obtožb, insinuacij in podtikanj s strani konservativnih in socialdemokratskih strank politične kaste, ki želi dokazati, da je edina alternativa, četudi ji sledi potop.
