Voditelji članic EU so novembra rekli, da bodo dogovor o prihodnjem večletnem evropskem proračunu dosegli spomladi naslednje leto. "Še vedno sem optimističen, da dogovor bo," je dejal Van Rompuy in dodal, da je seveda zaželeno, da se to zgodi februarja.

Na prvem proračunskem vrhu novembra lani voditeljem članic unije ni uspelo doseči dogovora, kar pa ni nič nenavadnega, saj kompromis o večletnem proračunu še nikoli ni bil dosežen v enem poskusu.

Van Rompuy vztraja, da novembrski vrh ni bil neuspešen. "Dogovora ni bilo, a bilo je dovolj skupnih točk, da smo lahko rekli, da je ta mogoč. Vztrajam pri tej analizi," je dejal po srečanju s Kennyjem, čigar država je z novim letom prevzela predsedovanje EU.

Eden ključnih izzivov za EU med šestmesečnim irskim predsedovanjem je prav dogovor o večletnem proračunu, pri čemer pa bo predsedstvo igralo le podporno vlogo. Pogajanja namreč vodi Van Rompuy.

Je pa po navedbah irske vlade čimprejšnji dogovor močno v interesu njihovega predsedstva, saj bo treba nato čim prej sprejeti okoli 70 pravnih aktov, potrebnih za izvedbo večletnega finančnega okvira, nad čimer bo bdelo irsko predsedstvo.

Začetek irskega predsedovanja sicer zaznamujejo vse glasnejša ugibanja o izstopu Velike Britanije iz EU. Njena soseda Irska sploh z velikim zanimanjem pričakuje govor o prihodnosti Otoka in Evrope, ki ga bo imel britanski premier David Cameron v prihodnjih tednih.

Tako Kenny kot Van Rompuy sta v odzivu na ta ugibanja in v pričakovanju Cameronovega govora danes izpostavila pomen Velike Britanije za EU in obratno.

Velika Britanija je ključen del EU in gospodarsko, sploh z vidika notranjega trga, je EU zelo pomembna za Britanijo, je dejal taoiseach Kenny.

"Velika Britanija je zelo cenjena, veliko vredna in zelo pomembna članica EU. Verjamem, da je v britanskem interesu, da ostane ne le članica, temveč tudi zelo dejavna članica unije," pa je poudaril Van Rompuy.

V kontekstu odnosov med Otokom in EU se omenja tudi možnost odpiranja pogodb EU za izpolnitev britanskih zahtev po reorganizaciji unije, ki pa sta jo tako irski premier kot predsednik Evropskega sveta zavrnila.

Edina možnost za spremembe pogodbe je po Van Rompuyevih besedah po volitvah v Evropski parlament, ki bodo predvidoma maja 2014, prav tako predsednik ne vidi na obzorju spreminjanja pogodbe zaradi posamezne članice unije.

Sicer pa je Van Rompuy danes v Dublinu vnovič izpostavil, da je pri premagovanju krize najhuje za nami, da je "eksistencialna grožnja" mimo, a prav tako ponovno opomnil, da mora Evropa še marsikaj postoriti.

Stabilnost, delovna mesta in rast - to je moto irskega predsedstva, ki po Van Rompuyevih besedah zajema bistvo tega, za kar si prizadeva celotna unija.

Tudi Kenny meni, da se v Evropo vrača "občutek normalnosti", a opozarja, da to nikakor ne pomeni, da si lahko članice privoščijo počitek. Irska, ki je v programu finančne pomoči, a odločena biti evropska zgodba o uspehu, si ga po njegovih besedah zagotovo ne bo.

Ob tem Irci ob začetku predsedovanja poudarjajo, da je zanje v prihodnjih mesecih ključno, da z evropskimi partnerji dosežejo dogovor o svojem bančnem dolgu.

Irska je ob začetku bančne krize v pomoč svojemu bančnemu sektorju namenila 64 milijard evrov. Del si je izposodila od Evropske centralne banke in ga mora odplačati v naslednjih osmih letih. Do konca marca mora vrniti okoli tri milijarde evrov.

Irci trdijo, da so s pomočjo svojim bankam pomagali tudi evropskim ter s tem prispevali k stabilnosti v območju evra, zato si želijo v pogajanjih z ECB, ki potekajo, izboriti zmanjšanje obrestnih mer in več časa za vrnitev dolga.

Poleg tega si Irci prizadevajo, da bi lahko v prihodnosti izkoristili možnost neposredne dokapitalizacije svojih bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, ki naj bi bila na razpolago v začetku leta 2014, torej z začetkom izvajanja enotnega bančnega nadzora.

Vendar so v preteklosti Nemčija, Nizozemska in Finska nasprotovale temu, da bi ta ukrep veljal za stare oziroma najbolj tvegane bančne terjatve, torej tudi za reševanje irskih bank, zato se morajo v Dublinu z evroskupino še izpogajati za to.

Irska je po Kennyjevih besedah glede tega v edinstvenem položaju in zato za rešitev problema bančnega dolga pričakuje podporo tako ECB kot območja evra.