"Dokler bosta EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) glede reforme trga dela pritiskala na Grčijo, bom proti," je po triurnih pogajanjih povedal vodja Demokratske levice Fotis Kuvelis in dodal, da bodo zahteve EU in IMF zgolj povečale brezposelnost in poglobile recesijo v tej obubožani članici območja evra. "Pogajanja se nadaljujejo," je dejal.
Grški predstavniki, ki spremljajo pogajanja, pojasnjujejo, da glavni kamen spotike predstavlja vztrajanje mednarodnih posojilodajalcev, da morajo grška podjetja znižati odpravnine in odpraviti avtomatično zviševanje plač, od Aten pa zahtevajo tudi, naj odpravijo določila, ki javnim uslužbencem zagotavljajo visoko zaščito.
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, t. i. trojke, so prejšnji teden končali obisk v Grčiji. Dogovora o novem varčevalnem paketu za leti 2013 in 2014, ki ga morajo Atene sprejeti v zameno za nov obrok posojila, še niso dosegli v celoti, izrazili pa so pričakovanje, da jim bo to uspelo v prihodnjih dneh.
Grški časnik Kathimerini je poročal, da bi trojka lahko pristala na znižanje ciljev pri privatizaciji, ki naj bi jo Grčija izpeljala v prihodnjih letih. Do leta 2016 naj bi na račun privatizacije po novem zbrala deset milijard evrov, do leta 2020 pa 25 milijard evrov. V skladu s prvotnim ciljem, ki sta ga postavila EU in IMF, bi morale Atene do leta 2015 zbrati 50 milijard evrov.
Atene nov obrok posojila, vreden 31,5 milijarde evrov, nujno potrebujejo za zagotovitev normalnega financiranja.
