S tem naj bi si zagotovila 12,67-odstotni količnik temeljnega kapitala, kar bo po oceni avstrijskega finančnega regulatorja (FMC) zadostovalo za večjo odpornost banke proti finančnim pretresom prihodnosti. FMC je sicer od Hypo sprva zahteval, da do konca leta zviša količnik temeljnega kapitala na 12,04 odstotka, kar bi predstavljalo 1,5 milijarde evrov visoko kapitalsko injekcijo. Vendar je kasneje ocenil, da terjajo težave s slabimi posojili in visoko izpostavljenostjo trgom jugovzhodne Evrope večji kapitalski blažilnik. A pri tem se postavlja vprašanje, kako bo banka prišla do svežega denarja. Hypo Alpe Adria je bila namreč ena izmed treh avstrijskih bank, ki so med krizo prejele državno pomoč in bile tudi podržavljene. Glede na finančno zdravje banke in razmere na trgu je tako težko pričakovati, da bi bil investitor kdo drug kot država. Vendar avstrijska finančna ministrica Maria Fekter, ki pozorno bdi nad državnim proračunom in letos cilja na primanjkljaj okoli treh odstotkov BDP, nad zahtevami FMC ni navdušena. Tako je pred dnevi javno spregovorila proti dokapitalizaciji v višini 1,5 milijarde evrov, češ da si država tega v luči izpolnjevanja proračunskih ciljev ne more privoščiti.