Piranski zaliv
Slovenija: Celoten Piranski zaliv so slovenske notranje vode, kar pomeni, da imajo formalno status kopnega in zanje velja drugačen režim kot v teritorialnih vodah. Piranski zaliv so bile notranje vode že v Jugoslaviji, in to se nikoli ni spremenilo. Slovenija je tu opravljala nadzor, zgodovinsko pa je zaliv vezan na mesto Piran.
Hrvaška: Piranski zaliv je teritorialno morje, meja naj poteka po sredinski črti od izliva Dragonje do osimske meje. Uresničitev slovenskega predloga bi predstavljala odstopanje od mednarodne pravne in arbitražne prakse, ki je v zadnjih dveh desetletjih prispevala k utrjevanju enotnih pravil o razmejevanju na morju.
Stik z odprtim morjem
Slovenija: Edina rešitev, ki je skladna z duhom nastajanja arbitražnega sporazuma, z mednarodnim pravom, pravičnostjo in načelom dobrososedskih odnosov, je razlaga »stika« kot črte, kjer se dotikata slovensko teritorialno morje in odprto morje (rešitev naj bi bila podobna kot v sporazumu Drnovšek-Račan).
Hrvaška: Stik (junction) ne pomeni ozemeljskega kontakta. Beseda »junction« (če pravno sploh obstaja) se nanaša izključno na vprašanja dostopa po morju in komunikacij. Zato ga je treba razumeti v smislu uveljavljenega režima prehoda skozi mednarodne ožine.
Meja na morju
Hrvaška: Poteka naj po liniji sredinske črte v Piranskem zalivu do osimske meje z Italijo.
Slovenija: Utemeljuje, da ji pripada dvanajst milj teritorialnega morja in epikontinentalni pas do višine Vrsarja.
Kopenska meja
Hrvaška: Določi naj se na podlagi katastra, saj sta Slovenija in Hrvaška v Jugoslaviji definirali svoje ozemlje glede na svoje občine, ki jih najbolj natančno opisuje kataster.
Slovenija: Kopenska razmejitev naj temelji na pravnem naslovu, torej na tem, kje in kako je bila nazadnje določena. Kopensko mejo je razdelila na tri sektorje.
V sektorju Mura in osredjem sektorju se sklicuje na meje iz časa Kraljevine Jugoslavije oziroma na mejo med Avstrijo in Ogrsko, v sektorju Istra pa prav tako kot Hrvaška na kataster, ker drugega pravnega naslova ni.
Trdinov vrh in Sveti Martin na Muri
Hrvaška: Zahteva, da Slovenija umakne vojake s Trdinovega vrha in ne ovira komunikacije s hrvaškimi območji pri Svetem Martinu na Muri.
Slovenija: Odločanje o tem, kar zahteva Hrvaška, je zunaj pristojnosti arbitražnega sodišča.
