Kosovski parlament namerava v ponedeljek po nujnem postopku sprejeti zakon o javnih podjetjih, po katerem bi pod nadzor vlade v Prištini prišel tudi rudnik Trepča, največje podjetje na Kosovu. To pa bi zadalo hud udarec pogovorom v Bruslju, je opozoril srbski premier Aleksandar Vučić in pozval mednarodno skupnost, naj poskuša preprečiti sprejem tega zakona, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Rudnik Trepča bi sicer moral biti na dnevnem redu pogovorov med Vučićem in novim kosovskim premierjem Iso Mustafo, ki naj bi bil pod pokroviteljstvom EU potekal 9. februarja v Bruslju. Oba premiera naj bi se pogovarjala o delitvi nekdaj skupne lastnine, a to, če bo Priština sprejela omenjeni zakon, ki bi pomenil nacionalizacijo srbskih podjetij na Kosovu, po besedah visokih predstavnikov Beograda ne bi imelo več nobenega smisla.
Največje rudarsko podjetje v Jugoslaviji
Rudarsko podjetje Trepča je bilo največje rudarsko podjetje v socialistični Jugoslaviji, v katerem je bilo več kot 20.000 zaposlenih in je proizvajalo okoli 70 odstotkov mineralnih surovin v bivši državi. Podjetje je imelo v lasti okoli 40 posameznih rudnikov, tudi v Črni gori in Srbiji, največje pa je bil rudnik Stari trg v bližini Kosovske Mitrovice.
V 90. letih se je podjetje močno skrčilo, zdaj pa obsega sedem rudnikov svinca, cinka in srebra, talilnico in predelovalnico cinka ter še nekaj manjših obratov. Vrednost nahajališč je ocenjena celo na okoli 1000 milijard dolarjev, po drugi strani pa je podjetje tudi močno zadolženo - skupno preko 400 milijonov dolarjev, več kot polovico pri srbskih posojilodajalcih.
Rudnik razdeljen na srbski in albanski del
Rudnik je že več let tako kot precej zadev na Kosovu razdeljen na srbski in albanski del in od leta 2005 ima tudi dvojno vodstvo. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, ostalo pa kosovski Albanci, navaja APA. V Srbiji, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, menijo, da je formalno rudnik še vedno last Srbije, medtem ko v Prištini menijo, da so naravna bogastva na ozemlju Kosova last države Kosovo.
Spor se je v minulih dneh dodatno zapletel, ker naj bi se Srbija že dogovorila o prodaji rudnika. Še ta mesec naj bi srbska vlada sklenila pogodbo o strateškem partnerstvu z ameriškim podjetjem NGP, po katerem bi Američani postali lastniki 49 odstotkov rudarskega podjetja, v njegovo modernizacijo pa glede na pričakovanja Beograda vložili več milijonov evrov, je pred dnevi poročala Al Jazeera Balkans.
V Prištini pristojnost Beograda nad rudnikom zavračajo in menijo, da rudnika ni mogoče deliti. Američanom so ob tem svetovali, da si pridobijo boljše informacije, kje leži rudnik, ker da je znotraj države Kosovo, ki so jo med prvimi priznale tudi ZDA. Poleg tega so napovedali stoodstotno podržavljenje rudarskega podjetja, kar naj bi se zgodilo z omenjenim posebnim zakonom o javnih podjetjih.
V Beogradu so to danes ocenili kot poskus zaplenitve celotnega rudnika, kar pa da je za njih nesprejemljivo. Kot je danes v Beogradu dejal minister za gospodarstvo Željko Sertić, je rudnik Trepča zagotovo v najmanj 55-odstotni lasti Sklada za razvoj Republike Srbije, je poročala srbska tiskovna agencija Beta.
Pravica lastnine je sveta
Pojasnil je še, da se za nakup rudnika Trepča ne zanimajo samo Američani, ampak tudi podjetja iz Madžarske, Švice in Kanade. "To potrjuje, da se velika svetovna podjetja zavedajo, da je pravica lastnine sveta," je poudaril.
Minister je zagrozil še, da bo Srbija ponovno obudila privatizacijo podjetij na Kosovu, ki jo je sicer zaradi pogajanj s Kosovom ustavila. Na seznamu sta 502 podjetji na Kosovu, je povedal.
Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić pa je danes izpostavil še, da je od rudnika Trepča odvisnih 4000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin. Poudaril je še, da se rudna bogastva tega rudnika širijo tudi pod ozemlje Srbije in niso le na Kosovu.
Novemu premierju Kosova Mustafi in zunanjemu ministru Hashimu Thaciju je še sporočil: "Ne dotikajte se tega, kar je naše." Hkrati je dodal, da če bo šla Priština naprej s "konfiskacijo", potem za Srbijo pogajalski proces v Bruslju ni več smiseln, še poroča Beta.
Rudnik Trepča pa ima za kosovske Albance tudi poseben simbolni pomen. Tam se je namreč konec 80. let začel upor proti Slobodanu Miloševiću. Rudarji iz Trepče so novembra 1988 začeli s protestom proti nameravani odpravi avtonomije Kosova, kar je nato preraslo v množične demonstracije okoli četrt milijona ljudi. Februarja 1989 so več dni v rudniku tudi gladovno stavkali, a vseeno niso ustavili Miloševića, ki je Kosovu odvzel status avtonomne pokrajine v okviru SFRJ.
