"Še vedno ocenjujemo škodo, vendar pa kaže, da ni odnesel toliko materiala kot smo mislili sprva. Veliko zadev je lahko le pogledal, vendar jih ni mogel sneti s sistema," je ocenil Clapper v četrtek v pogovoru za časopis. Pri tem je sicer dodal, da je škoda še vedno velika.
Ameriški obveščevalci so se uvodoma bali, da je Snowden snel podatke o komunikacijskem omrežju poveljniškega in nadzornega sistema oboroženih sil. To se naj ne bi zgodilo.
Snowden že od lani spravlja v javnost nerodna dejstva o delovanju ameriških obveščevalcev od množičnega nadzora Američanov do prisluškovanja voditeljem zavezniških držav in celo gospodarskega vohunjenja.
Vse te objave so doslej povzročile le nekaj zadrege v vrhu administracije predsednika Baracka Obame, bistvena škoda pa je v tem, da so ZDA razkrite kot nič boljše od na primer Kitajske, ki jo redno obtožujejo vdorov in vohunjenja.
Ameriška administracija se zadrege ne boji, saj je to že dala skozi zaradi objav WikiLeaksa. Obveščevalce je bolj skrbelo ali je morda Snowden odnesel kaj takšnega, kar bi lahko drugim državam dalo uporabne informacije o delovanju vojske in vohunov.
Clapperjeva ocena je sicer najverjetneje močno prezgodnja. Svetovni mediji so doslej objavili le okrog 300 dokumentov, Snowden pa naj bi jih imel na zalogi še kakšnih 1,5 milijona in njegov novinarski prijatelj Glenn Greenwald, preko katerega gredo dokumenti v medije, obljublja, da se saga še ne bo tako hitro končala.
Dokumentov je tako več kot preveč za nadaljevanje pogajanj o vrnitvi Snowdna iz Rusije v domovino na način, ki ga ne bi takoj poslal za rešetke. Obveščevalci in vlada pa bodo morali najprej požreti jezo in zamero, na kar še niso pripravljeni. Nekateri politiki so ga ozmerjali z izdajalcem - če bi ga obtožili tudi za izdajo, pa je predvidena tudi smrtna kazen.
