Kot je dejal, načrtovanje še poteka, tako da ne more napovedati natančnega datuma vrnitve v Sirijo, se bo pa to vsekakor zgodilo »kmalu«.
Inšpektorji, ki so bili prvič v Siriji avgusta, so v poročilu, ki je bilo objavljeno v ponedeljek, zapisali, da je bilo v bližini Damaska 21. avgusta letos uporabljeno kemično orožje. Več sto ljudi je ubil plin sarin, so ugotovili.
Ne bodo ugotavljali, kdo je uporabil kemično orožje
Sellstroem je dejal, da je to vmesno poročilo, saj je obtožb o uporabi kemičnega orožja še več, nanašajo pa se na obe strani. »Preiskati je treba 13 ali 14 obtožb,« je pojasnil in dodal, da bi utegnili končno poročilo izdelati do konca oktobra.
Vodja inšpektorjev pa je tudi poudaril, da njihova naloga ni odgovoriti na vprašanje, kdo je uporabil kemično orožje.
Nepopolno poročilo
Kot je na obisku v Damasku danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, so inšpektorji ZN »sestavili selektivno in nepopolno poročilo«. Strokovnjaki tako niso preiskali še treh dodatnih prizorišč uporabe kemičnega orožja v državi, je Rjabkov dejal za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti, ki jo povzema nemška dpa.
Kot je dodal, je Sirija Rusiji izročila gradivo, ki naj bi dokazovalo krivdo upornikov za kemični napad 21. avgusta in ga bodo sedaj tudi preučili. Rjabkov, ki danes nadaljuje obisk v Siriji, je tudi pozval Damask, naj vse podatke o svojih zalogah kemičnega orožja preda »natančno in pravočasno«.
ZDA in Rusija sta namreč minuli konec tedna dosegli dogovor o predaji sirskega kemičnega orožja pod nadzor mednarodne skupnosti; orožje naj bi nato uničili do sredine prihodnjega leta.
Vsak na svojem bregu
Kljub temu strani ostajata vsaka na svojem bregu glede ocene napada 21. avgusta, ki je terjal več sto življenj. ZDA in tudi njihova zaveznica Francija verjamejo, da je poročilo inšpektorjev ZN, ki so potrdili uporabo sarina, podpira njihovo prepričanje, da za napadom stoji sirski režim.
»Ko pogledate na podrobnosti dokazov, predstavljenih v poročilu, si ni moč zamisliti, da bi lahko kemično orožje uporabil kdorkoli drug kot režim,« je v torek dejal Obama. Poročilo je poleg tega »spremenilo mednarodno dinamiko« glede vprašanja, je menil v pogovoru za špansko televizijo Telemundo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Bašar al Asad ceni rusko stališče
Sirski predsednik Bašar al Asad se je Rusiji zahvalil za pomoč njegovi državi, ki se sooča z »divjaškim napadom« upornikov s podporo Zahoda. Rusija pomaga ustvarjati »novo globalno ravnotežje,« je v Damasku po pogovorih z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Rjabkovom dejal al Asad.
Kot poroča sirska državna televizija, je Asad pozdravil stališče Rusije v sirskem konfliktu. »Visoko cenimo ruski odnos do Sirije,« je poudaril. Ameriški vladi je medtem sirski predsednik očital, da je politika Washingtona usmerjena v vojne in vmešavanje v zadeve drugih držav. Ravnanje Moskve na drugi strani ponuja upanje na prihodnje novo razmerje moči v svetu, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Sirija je sicer danes izrazila prepričanje, da Varnostni svet ZN v njenem primeru ne bo sprejel resolucije, ki bi v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN lahko odobrila uporabo vojaške sile. »Mislim, da je to velika laž, ki jo uporabljajo zahodne sile, ne verjamemo, da bo kdaj uporabljena,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril namestnik sirskega zunanjega ministra Faisal Mukdad.
Za vojaški poseg »ni opravičljivega razloga«
Dodal je še, da za vojaško posredovanje v Siriji ni nobenega opravičljivega razloga ter da dogovor med ZDA in Rusijo, v skladu s katerim naj bi uničili sirsko kemično orožje, ne vsebuje omembe morebitne uporabe sile.
Da bi grožnja z vojaškim posredovanjem v Siriji morala ostati na mizi, pa je danes ocenil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Tako bi namreč Sirijo prisilili, da se bo držala dogovora, je poudaril po srečanju z britanskim premierom Davidom Cameronom v Londonu.
»Od sirskega režima pričakujem, da bo v celoti izpolnil zahteve mednarodne skupnosti, v primeru neizpolnjevanja pa potrebujemo zelo odločen mednarodni odgovor«" je poudaril Rasmussen. »Verjamem, da je kredibilna grožnja z vojaško akcijo razlog, zakaj je diplomacija sploh dobila priložnost, in mislim, da bi s ciljem ohraniti zagon v diplomatskem in političnem procesu vojaška opcija morala ostati na mizi,« je dejal novinarjem.
