V svojem prepoznavnem rafalnem slogu je novi italijanski premier Matteo Renzi včeraj prvič nagovoril parlament, ki naj bi z današnjim glasovanjem še v spodnjem domu izrekel zaupnico njegovi 16-članski vladi. V eni uri je obljubil obširen paket hitrih reform, med katerimi bi se najpomembnejše zvrstile že do poletja, ter napovedal znižanje obdavčitve dela, sprostitev skladov za investicije v šolstvo, posege v delo državnih institucij in odločen spopad z gospodarskimi težavami. Zavedajoč se, da je njegov manevrski prostor omejen, pa je že na samem začetku predstavitve vladnega programa dejal, da ne bo iskal nikakršnega izgovora za morebitni neuspeh, ampak vso odgovornost vnaprej prevzema nase oziroma svojo generacijo, ki je dobila priložnost, da iz zatohle Italije naredi Italijo priložnosti. Brezposelnost, še posebno med mladimi, je za Renzija najbolj pereč problem, ki zahteva takojšnje ukrepe. Več kot desetodstotno zmanjšanje prispevkov iz plač, ki bremenijo delodajalce, bi izpeljal spomladi, pri čemer pa ni povedal, s čim bo izpad tega prihodka v državno blagajno nadomestil. Omenil je le, da bo vlada ocenila možnost večjega davka na prihodke iz financiranja, kar pa že zdaj ni po volji nekaterim koalicijskim partnerjem.
Za zagon gospodarske aktivnosti bo vlada poskrbela tudi s celovitim poplačilom vseh zapadlih računov javnih podjetij in služb ter tako denarno prekrvavila zasebni sektor, kar je začela že njena predhodnica pod vodstvom Enrica Lette. Potrebna sredstva za poravnavo teh dolgov bodo zagotovili z zmanjšanjem stroškov državne administracije in drugimi ukrepi, zasebni sektor pa bo iz tega naslova pospešeno deležen kar nekaj milijard evrov.
Reforme do predsedovanja EU
Renzi je do julija obljubil tudi celovit paket reform na področju pravosodja, še pred tem oziroma kar prihodnji mesec pa hoče preoblikovati volilni sistem in v zvezi z njim in delom državnih inštitucij sprejeti ustavne spremembe. Reforma volilnega sistema je na dnevnem redu italijanskih vlad že dlje časa, nikakor pa se ne morejo uskladiti, kakšna naj bi bila. V sklopu ustavnih sprememb je predvidel prenovo sedanjega parlamentarnega ustroja z upanjem, da je zadnji premier, ki mora po zaupnico v oba njegova zbora. Pri tem je pozval poslance, da sprožijo razpravo o spremembi petega poglavja ustave že naslednji mesec, ter povabil celotno opozicijo, naj sodeluje pri določanju novih pristojnosti senata z vladajočo koalicijo.
Novi italijanski premier, ki je poslance opozoril, da Bruselj ne more biti izgovor za domače javnofinančne in gospodarske težave, si je kot ciljno točko nujnih reform postavil letošnji 1. julij, ko Rim prevzema polletno vodenje EU. Zagotovil je tudi, da bo vlada spoštovala javnofinančna sidra, kot jih ta zahteva.
Pod novo vlado se obeta močan prepih tudi v državni upravi oziroma administraciji. »Močne politike ne sme skrbeti obračun z neučinkovitostjo vodij teh služb,« je poudaril Renzi in napovedal popolno preglednost njihovega dela ob izkoriščanju dosežkov digitalne dobe.
Italijanska vlada, ki je prisegla v soboto, ima za četrtino manj ministrov od prejšnje in skuša že na tej ravni poslati sporočilo o bodoči vitkosti javne uprave. Njen najpomembnejši člen bo zagotovo minister za gospodarstvo in finance, dosedanji glavni ekonomist pri OECD Pier Carlo Padoan, ki je zaradi zadržanosti na sestanku v Sydneyju zaprisegel šele včeraj.
Seksizem je še vedno živ
Polovico vlade predstavljajo ženske, namesto pohval na račun jasno izkazane enakosti med spoloma pa so bile v italijanskem časopisju deležne kritik zaradi oblek, ki so jih izbrale za zaprisego pri italijanskem predsedniku Giorgiu Napolitanu. Še posebej jih je zmotil hlačni kostim nove ministrice za ustavno reformo in odnose s parlamentom Marie Elene Boschi, ki je s 33 leti tudi najmlajša članica Renzijeve vlade. Za njeno modro oblačilo je časnik Corriere della Sera zapisal, da je »naravi neznane barve«, stilistka Chiara Boni pa ji je priporočila posvet z Armanijem. Družboslovci so »seksistične« odzive medijev razložili kot dokaz, da v Italiji še prevladujejo zastareli pogledi na vlogo žensk. »Še naprej smo priče komentarjem, kako so ženske v politiki oblečene in kako hodijo,« ugotavlja Sveva Magaraggia z rimske univerze Roma Tre. de
