Evropska komisija se je danes odločila, da postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij za zdaj ne bo. Država bo dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. A obenem mora nujno ukrepati za odpravo neravnovesij, rešitev problema bank, privatizacijo in razdolževanje podjetij. To so glavna sporočila iz Bruslja ob oceni slovenskih načrtov.

Slovenija je tako danes od Bruslja dobila še nekaj časa, da dokaže, da je sposobna sama rešiti svoje probleme, kar zatrjuje nova vlada. A Evropska komisija bo izvajanje načrtovanih slovenskih ukrepov in uresničevanje svojih priporočil pozorno spremljala. Postopek zaradi neravnovesij lahko sproži kadar koli.

Tanko: jasen signal, da ve, kje je imela in kje ima Slovenija težave

Po besedah Tanka je Evropska komisija dala jasen signal, da ve, kje je imela in kje ima Slovenija težave. Nasploh pa meni, da so priporočila komisije v več pogledih enaka prioritetam vlade Janeza Janše oz. stranke SDS.

Komisija denimo predlaga tako sanacijo bank kot tudi pregledno in hitro privatizacijo. Prav tako se očitno zaveda slabih razmer v slovenskem pravosodju. Kot enega od pomembnih priporočil je tako Tanko izpostavil, da je treba skrajševati roke in zamude pri obravnavanju pomembnih civilnih in gospodarskih zadev. Obenem pa je Evropska komisija pozdravila vpis fiskalnega pravila v ustavo in spremembo referendumske ureditve, je naštel vodja poslanske skupine SDS.

Po njegovih besedah se je izkazalo, da so bila vsa nasprotovanja ukrepom Janševe vlade "velik problem" in so povzročila temeljne zamude tako pri sprejemu obeh izvedbenih zakonov za področje bank kot tudi pri sprejemu sprememb ustave. "Ocenjujem, da je Slovenija tu pridelala velik, nepotreben minus v očeh evropske javnosti in veliko problemov z dodatnimi zadolževanji, ki so bila predraga," je dejal.

Kljub dveletnemu odlogu za odpravo presežnega primanjkljaja Slovenijo po njegovih besedah čaka še trdo delo. Kot je poudaril, pa bo treba pri ukrepih slediti ukrepom, ki jih je začrtala Janševa vlada. Tako bo treba nadaljevati z javnofinančno konsolidacijo ter v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju sprejemati pomembne in najbrž tudi težke ukrepe.

"Očitno pa je, da Evropska komisija tej slovenski vladi ravno ne zaupa, sicer ji ne bi priporočila zunanjega svetovalca," je opozoril Tanko. Bruselj si po njegovih besedah namreč na ta način poskuša zagotoviti neposreden vpogled v dogajanja v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru.

Virant: Slovenija glede na ocene Evropske komisije na pravi poti

Minister za notranje zadeve in predsednik DL Gregor Virant je danes v odzivu na oceno Evropske komisije o programu stabilnosti Slovenije dejal, da odločitev komisije, da države ni vključila v program odprave presežnih neravnovesij, kaže na to, da sta Slovenija in njena vlada na pravi poti, a da je treba sprejeti še veliko ukrepov.

Virant je pripomnil, da je Slovenija z nadaljevanjem ključnih projektov, kot sta med drugim fiskalna konsolidacija in slaba banka, po oceni komisije na pravi poti.

"Očitno je bilo za komisijo zelo pomembno, da smo v ustavo zapisali obe potrebni ustavni spremembi, ki sta dolgoročno izjemnega pomena. Zlato fiskalno pravilo zagotavlja, da bodo morale vse prihodnje vlade zagotavljati uravnotežen proračun, sprememba referendumske ureditve pa vladi omogoča, da bo lahko vladala brez metanja referendumskih polen pod noge," je dejal.

Bogovič: Po poročilu v Sloveniji ni razloga za veselje

Po poročilu Evropske komisije v Sloveniji ni posebnega razloga za veliko veselje oz. za to, da bi si lahko oddahnili, je prepričan prvak SLS Franc Bogovič. Poudaril je, da poročilo pred nas postavlja zahtevno nalogo, da začnemo z ukrepanjem.

V izjavi za medije je v Ljubljani pojasnil, da je treba najprej začeti mašiti luknje vrča, iz katerih izteka, preden se bomo odločili, da bomo na novo začeli nalivati v ta vrč z novimi davki. Bogovič meni, da gredo v to smer tudi priporočila komisije.

Prav tako je mnenja, da je Slovenski državni holding prava pot in pričakuje od vlade, da se ne bo ukvarjala več s spremembami zakonov, ampak da se začne čim prej z operativnostjo holdinga.

Potočnik: Ocena Bruslja korektna, Slovenijo pravo delo še čaka

Bruseljske ocene slovenskih proračunskih in reformnih načrtov korektno kažejo, da je Slovenija v minulem mesecu opravila dobro delo, a sprejete zaveze so pravzaprav le dobra podlaga - resnično delo nas še čaka, je danes v Bruslju ocenil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Potočnik je izjave kolega Ollija Rehna, da Slovenija ukrepa odločno in da je od aprila občutno pospešila tempo reform, označil kot "korektne", devet priporočil, ki jih je dobila država, pa kot "zelo resna".

"Kar precej konkretnih rokov vsebujejo, to ni slabo. V njih je točno tisto, za kar vsi skupaj v tem trenutku mislimo, da bi Slovenija morala narediti," je še dejal komisar Potočnik o priporočilih.

NSi: Poročilo Evropske komisije je dobronamerno

Poročilo Evropske komisije je dobronamerno, hkrati pa nas opozarja, da moramo vse, kar smo navedli v reformnem programu, tudi izvesti, je poudarila predsednica NSi Ljudmila Novak. Prepričana je, da ima trenutna vlada nekoliko lažje delo, ker "opozicija razume, da je treba reforme izvesti".

Ob tem je dejala, da se je veliko naredilo že v prejšnji vladi z zakonom o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu, s pokojninsko reformo ter z delovnopravno zakonodajo.

"Vlada ima še veliko dela z izvedbo teh reform, hkrati pa imajo veliko dela tudi druge veje oblasti, saj poročilo opozarja na boljše delovanje sodstva, na odpravo administrativnih ovir, torej boljšo zakonodajo. Vse veje oblasti v Sloveniji imamo dovolj dela, da dejansko izvedemo te ukrepe," meni Novakova.

Pojasnila je, da je poročilo pomembno tudi zato, ker so se v Sloveniji vedno vnele polemike, ko je ena vlada nekaj predlagala, potem pa so imeli vsi boljše, drugačne predloge. "Komisija je tokrat priznala, da so predlogi dobri, samo izvesti jih je potrebno. To je signal tudi za javnost," je še dodala.

Poudarila je, da NSi ne bo ovira in da bo ukrepe podpirala. Največjo težavo sicer vidi pri zagotavljanju denarja za sanacijo bank.

Masten in Jaklič v priporočilih Bruslja ne vidita nič novega, poudarjata nujnost odločnega ukrepanja

Masten je povedal, da že osem let vemo, kaj moramo narediti, zato priporočila komisije vsebinsko ne prinašajo nič novega. "Novo je to, da to ni prišlo kot zgolj dobrohotno priporočilo nekoga, ki nas je obiskal, ampak je to rezultat evalvacije programa stabilnosti v procesu odprave presežnega primanjkljaja in ima posebno težo," je dejal za STA.

Glede na izkušnje iz preteklosti ima v zmožnost ukrepanja vlade malo zaupanja. "Številke so v grobem v redu, vprašanje je izvedba. Dvom v izvedbeno raven veje tudi iz poročila komisije, ki zahteva, da se zadeve naredijo takoj, nemudoma," je dejal Masten.

Ukrepi, ki jih je vlada pripravila na prihodkovni strani proračuna, so po njegovem preveč optimistično ocenjeni. "To pomeni, da mora delati na planu B, kateri bodo dodatni ukrepi na odhodkovni strani," je dejal in dodal, da je komisija jasno zapisala, da je treba preveriti prav vse postavke javne porabe.

"Zelo enostavno povedano to pomeni sledeče - povedali so, v proračunu imate tono nekih interesov in ti interesi vas stanejo," je dejal Masten in dodal, da se ti interesi velikokrat dojemajo kot nedotakljivi. "Rekli so, zapreti morate proračunski primanjkljaj in ni več nedotakljivih," je sporočilo komisije povzel Masten.

Tudi Jaklič je priporočila Evropske komisije ocenil kot pričakovana. "Marsikaj je bilo pri nas že napisano v dokumentih, ampak je manjkala izvedba," je dejal za STA. Meni, da nam skuša Bruselj dihati za ovratnik, kar se mu zdi pozitivno.

"Mislim, da nam s tem ne bi smeli poslabšati položaja na mednarodnih finančnih trgih, hkrati pa je v tem toliko opozorila, da se bodo pritiski na naše politično-gospodarske elite nadaljevali, da ne bomo prišli kar tako skozi, če ne bomo v resnici nekaj spremenili. To pa je za nas - navadne državljane - lahko samo pozitivno," je dejal.

Tudi ekonomist Mojmir Mrak je za STA ocenil, da so bila po vsebinski plati priporočila komisije za štiri osnovne sklope - konsolidacijo javnih financ, bančni sektor, zlasti t.i. slabo banko, reševanje podjetniškega sektorja in konkurenčnost - več ali manj pričakovana.

Razočaralo ga je priporočilo, ki ga je Bruselj Sloveniji podal glede pravosodja. "To ni toliko presenetljivo, ampak predstavlja razočaranje. Pogovarjamo se o temah, o katerih se države pogovarjajo v procesu pristopa v EU. Da je ta tema prišla znova na tapeto praktično po desetih letih bivanja v EU, kaže, da imamo na tem področju zelo resne probleme in da naši problemi niso izključno ekonomski, ampak v velikem delu pravno-političnega značaja," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da dobivajo doslej bolj dobrohotni napotki zobe. "Postajajo bolj resni, časovno opredeljeni, zlasti tiste stvari, ki jih komisija vidi kot najbolj problematične," je dejal in izpostavil bančni sektor. "Dobili smo kuharsko knjigo, kaj moramo narediti, pri čemer so teme iste, o katerih je bilo v Sloveniji govora zadnjih nekaj let," je dejal.

Lukšič: Ta vlada je uspela pripraviti ukrepe, ki za Slovenijo pomenijo novo vizijo

Priporočila Bruslja so po mnenju prvaka SD Igorja Lukšiča potrdilo usmeritve, ki jo je Slovenija na novo začrtala, in sicer, da je "Janševa vlada delala slabo. Zato je bila nenehno v strahu, da bo prišla bruseljska trojka". Sedanja vlada pa je po Lukšičevih ocenah v dveh mesecih uspela pripraviti ukrepe, ki Sloveniji prinašajo novo vizijo.

Po besedah prvaka SD je bil nekdanji premier Janez Janša julija lani "že ves prestrašen, češ da je konec mandata in suverenosti Slovenije". A sedanja vlada je uspela pripraviti ukrepe, tako Lukšič, ki pomenijo za Slovenijo novo vizijo. Ob tem pa je opozoril, da je to SD premalo in da bo Slovenija morala še več narediti zlasti na spodbudi razvoja, zlasti spodbudi ustvarjanja delovnih mest za mlade.

Vlada sicer ve, da je treba vse to, kar je Evropska komisija priporočila Sloveniji, narediti, je prepričan Lukšič. Tudi sanacijo bank da je dala na prioritetno listo. "A to so bolj tehnične stvari, ki jih je treba narediti, zato, da bo možen zagon gospodarstva," je pojasnil. Banke je namreč treba po njegovih besedah spraviti v delovanje čim prej in s tem omogočiti, da bo bančni sektor v službi gospodarstva.

Upravičeno je po Lukšičevem mnenju Evropska komisija opozorila tudi na pravosodje v Sloveniji. Stanje v sodstvu je zaskrbljujoče, ker je sodstvo zaspalo in postalo preveč rigidno, je ponovil svoje stališče izpred nekaj dni.

Sicer pa je Lukšič poudaril, da komisija v poročilu ne omenja dveh ustavnih sprememb referendumske ureditve in zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Bruselj zanimajo realni ukrepi, ki jih je vlada po Lukšičevem mnenju pripravila, SD pa "si bo prizadeval, da bodo šli še bolj v socialdemokratsko smer".

Za DeSUS priporočila Bruslja niso presenečenje, slediti morajo strukturne reforme

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je odziv Bruslja na nacionalni reformni program in program stabilnosti ocenil kot "skoraj pričakovan". Zaveda se, da bo treba v prihodnosti sprejeti še strukturne spremembe. "Ne bo enostavno," priznava, a dodaja, da če tega ne bomo storili, bomo imeli še več let težave, kot jih imamo sedaj.

Jurša je danes v izjavi za STA dejal, da je s priporočili iz Bruslja sicer seznanjen le iz medijev, a ob tem priznal, da bo treba še "ogromno zadev postoriti", pa "ne zaradi Bruslja, mislim, da predvsem zaradi sebe".

Ukrepi, ki smo jih pripravili doslej, so bili "dejansko ukrepi, s katerimi smo gasili", je poudaril Jurša in napovedal, da bodo sedaj morale slediti še nekatere strukturne spremembe. "Če strukturnih sprememb ne bomo naredili, potem seveda ti začetni, gasilni ukrepi ne bodo dokončno delovali in tudi mi ne bomo prišli iz krize," je izpostavil.

Erjavec je v izjavi za STA poudaril, da so še nekaj tednov nazaj svetovni mediji pisali, da je Slovenija v bankrotu, da bo potrebovala mednarodno pomoč, da bo prišla trojka ... "in nova vlada je z nekaterimi potezami pokazala, da lahko sama rešuje težave v zvezi s finančnim položajem Slovenije," je dejal.

Pomemben prispevek je po njegovih besedah tudi to, da se je politika soglasno odločila za vpis fiskalnega pravila in za spremembo referendumske ureditve. Predvsem dejstvo, da referendumi ne bodo več ovirali sprejemanja ukrepov, so po njegovih navedbah zelo pozitivno pozdravili tudi v OECD.

Je pa hkrati Erjavec zaskrbljen glede izjave ministra za finance Uroša Čuferja, da bo treba še sprejemati ukrepe za stabilizacijo in konsolidacijo javnih financ in je v zvezi s tem omenil upokojence. Odločno zanika očitke, da upokojenci še niso ničesar prispevali k reševanju krize. "Že v Pahorjevi vladi so upokojenci prispevali, tako da so se takrat pokojnine le polovično usklajevale z rastjo plač. Drugi korak je bil, da tisti upokojenci z višjo pokojnino od 622 evrov ne dobijo dodatka za rekreacijo," je izpostavil in zatrdil, da v DeSUS ne bodo pristali na to, da bi se pokojnine dodatno zniževale, ker so že tako in tako nizke.

Rehn: Slovenija odločno ukrepa, občutno tudi pospešila tempo reform

Slovenija je od aprila občutno pospešila tempo reform in odločno ukrepa za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij, je danes v Bruslju poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Nedavno zadolžitev na trgih mora izkoristiti za nadaljnje nagle reforme, je še izpostavil.

"Slovenija sedaj odločno ukrepa za odpravo presežnih neravnovesij. Na trgih je bila sposobna financirati svoje potrebe za nekaj časa in sedaj mora to priložnost izkoristiti za naglo nadaljevanje reform," je poudaril Rehn.

Komisar je ob tem Slovenijo pohvalil, da je od aprila, v zadnjih nekaj tednih, pospešila tempo reform in se dodatno zavezala k zagotavljanju zdravih javnih financ.

Izpostavil je dogovora o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in o ustavnih spremembah referendumske ureditve, dogovor s sindikati o znižanju mase plač v javnem sektorju ter začetek odločnega čiščenja bančnega sektorja.

Ko bo Slovenija reformno strategijo, opredeljeno v reformnem načrtu in pismu, ki ga je v Bruselj poslal finančni minister Uroš Čufer, v celoti izvedla, bi to moralo pripeljati do vzdržnega odpravljanja neravnovesij, izboljšanja zaupanja trgov in konec recesije, je še poudaril Rehn.

Rumeni karton Bruslja šesterici: Sloveniji še dve leti za odpravo presežnega primanjkljaja

GZS: Priporočila Evropske komisije skladna z zahtevami gospodarstva

Priporočila Evropske komisije so skladna z zahtevami, ki jih slovensko gospodarstvo postavlja v okviru nabora kratkoročnih ukrepov za izhod iz krize Agenda 46+ in drugih predlogov, ocenjuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Kot so v odzivu na danes predstavljena priporočila Evropske komisije zapisali na GZS, zbornica posebej poudarja opozorilo, da vladni reformni program premalo podpira strukturne reforme, ki lahko prinesejo gospodarsko rast.

Poleg tega so po navedbah zbornice v Sloveniji v zadnjem času zelo redki, med njimi GZS, opozarjali na nujnost nadgradnje pokojninske reforme in nadaljevanje reforme trga dela. Na GZS pravijo, da se strinjajo s komisijo, da sta ta dva koraka nujna. Poleg tega je potrebno reševanje problematike strukturne brezposelnosti, dodajajo.