Rumeni karton Bruslja šesterici: Sloveniji še dve leti za odpravo presežnega primanjkljaja
Slovenija je od aprila občutno pospešila tempo reform in sedaj odločno ukrepa za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij, je danes v Bruslju poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Nedavno zadolžitev na trgih mora sedaj izkoristiti za naglo nadaljevanje reform, je še pozval. Zaradi vsega storjenega se je komisija po njegovih besedah odločila, da ji da še dve leti časa - do leta 2015, za odpravo presežnega primanjkljaja.
Janša: Zdaj je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi
Tako EK Sloveniji priporoča, naj izvaja in okrepi proračunsko strategijo, podprto z dovolj natančno določenimi strukturnimi ukrepi, da bo na vzdržen način zagotovila odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2015. Po odpravi čezmernega primanjkljaja naj izvaja strukturno prilagajanje, ki bo Sloveniji omogočilo, da bo srednjeročni cilj dosegla do leta 2017, poudarja EK in tudi svetuje, naj naša država sprejme ukrepe za večje izpolnjevanje davčnih obveznosti, na odhodkovni strani pa izpelje ukrepe, podprte s sistematičnimi pregledi javnih izdatkov na vseh ravneh države.
Drugo priporočilo EK se nanaša na pokojninski sistem, in sicer na prilagoditev upokojitvene starosti podaljšanju življenjske dobe. Svetuje tudi omejitev s staranjem prebivalstva povezanih stroškov dolgotrajne oskrbe in izboljšanje dostopa do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti.
Slovenija naj sprejme dodatne ukrepe za povečanje zaposlenosti
Tretje priporočilo Sloveniji govori o plačah, vključno z minimalno, ki naj podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. EK svetuje skrbno spremljanje učinkov nedavne reforme trga dela in po potrebi vpeljavo dodatnih ukrepov za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest. Slovenija bi morala po oceni EK sprejeti nadaljnje ukrepe za povečanje zaposlenosti med mladimi s terciarno izobrazbo.
EK Sloveniji svetuje, naj izpelje ustrezne ukrepe (ob pomoči evropskih partnerjev) za najem neodvisnega zunanjega svetovalca do junija 2013, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu. To naj zaključi v letu 2013 in zagotovi hitrejši napredek v primeru dveh bank, ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja. Pripravljena naj bo zagotoviti dodaten kapital, če bi se pri prenosu aktive ali pri pregledu kakovosti aktive odkrile dodatne pomanjkljivosti. Hitro naj nadaljuje tudi priprave na napovedano privatizacijo NKBM in do septembra 2013 pripravi ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah, piše v priporočilih EK.
Bruselj za profesionalno upravljanje SDH
Bruselj Sloveniji tudi svetuje, naj izboljša poslovno okolje, vključno z zagotovitvijo neodvisnosti agencije za varstvo konkurence ter zagotovitvijo njenega zadostnega in neodvisnega financiranja. Nadgradi naj tudi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah.
Po oceni Bruslja bi morala Slovenija poskrbeti, da bo Slovenski državni holding (SDH) pravočasno popolnoma operacionalen in da bo lastništvo in upravljanje vseh deležev prenesla na SDH. Zagotovi naj profesionalno upravljanje SDH in v to po možnosti vključi mednarodne strokovnjake. Uvede naj obvezen in javno dostopen register imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v državni lasti z zahtevami po razkritju interesov. Slovenija bi morala tudi izboljšati izvrševanje postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih družbah in sodne poravnave, vključno s hitrim reševanjem sodnih zadev v zvezi s stečajnimi postopki, ki čakajo na obravnavo, da bo vrednost izterjanih sredstev čim večja in da se bo spodbudilo pravočasno in učinkovito reševanje slabih posojil.
Bratuškova: ves čas smo poudarjali, da vemo kaj delamo
Premierka Alenka Bratušek je na današnji tiskovni konferenci povedala, da je vlada ves čas zagotavljala, da vedo kaj počnejo. „Rabimo pa čas, sem že takrat poudarila. Čaka nas sicer še mnogo dela, smo pa očitno na pravi poti.“
Omenila je tudi Šušteršičevo napoved, da bo prašiček do junija prazen. „Čez dva dni bo junij, nam pa je v rekordnem času uspelo pripraviti dva pomembna dokumenta, dosegli smo dogovor s sindikati o dodatnem zmanjševanju plač, v petek pa še potrdili dve spremembi ustave. Ves čas opozicija ni verjela v naše delo. Prav tako mediji, kar je vplivalo tudi na zaupanje ljudi.“
Dejala je, da vlade ne vodi niti 100 dni, pa je njeni ekipi uspelo pokazati, da vedo, kaj je potrebno storiti. „Vesela sem, da smo pokazali, da zmoremo brez tuje pomoči. Res pa je, da kar se je desetletja počelo narobe, ni možno popraviti v nekaj mesecih. Smo šele za začetku. Vse pa delamo zaradi nas in ne Evrope ali koga drugega.“
Bratuškova je tudi izpostavila naslednje tri primarne načrte za prihodnost. Odločena je, da je potrebno zagnati gospodarstvo. To v prvi vrsti pomeni sanacijo bank, kar bo pripomoglo h kreditiranju gospodarstva. Veliko pozornosti bodo tudi namenili zelenemu delu panoge.
Kot drugi cilj je izpostavila mlade. „Naša največja skrb so prav oni. Potrebno jim je vrniti upanje v prihodnost in za to je pripravljenih več ukrepov. Je pa res, da je ta problematika del celotne Evrope in ne zgolj nas.“
Tretji cilj pa je povrnitev zaupanja v pravno državo, kar bo tudi podkrepljeno z novim svežnjem ukrepov.
»Prispevali« bodo tudi upokojenci
Po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja so priporočila skladna s pričakovanji. "To kaže, da imamo z Evropsko komisijo isti pogled, kakšna je diagnoza stanja, in kateri so potrebni ukrepi za naš položaj," je dejal minister. Priporočila so dokaz, da gremo v pravo smer, je dejal in poudaril, da jih delamo zase. Kot prvi ukrep je izpostavil očiščenje portfelja bank.
Paket ukrepov bo zdaj obravnaval DZ, sledil bo transparenten postopek privatizacije, Čufer pa že razmišlja o dodatnih ukrepih. Ti bodo na izdatkovni strani proračuna, je dejal in menil, da se bo med drugim treba nujno lotiti vprašanja pokojnin.
"Doslej so že vsi ostali segmenti prebivalstva prispevali k delitvi bremena te krize," je dejal. Pričakuje pa tudi kar nekaj ukrepov za racionalizacijo poslovanja javnega sektorja.
