Razglasitev samostojne Donecko-luganske republike je dejstvo, včerajšnji referendum, ki je v nekaterih krajih na vzhodu Ukrajine spominjal na farso, pa je bil v resnici formalno nepotrebno kritje odločitvi, ki je bila že zdavnaj sprejeta drugje.
Organizatorji, ki se sicer lahko pohvalijo z visoko (75 odstotkov) udeležbo, ki pa je nihče ne more verodostojno preveriti in potrditi, lahko v naprej razglasijo odcepitev kot na referendumu izraženo večinsko voljo, a glede na to, da v vrsti mest in vasi glasovanja ni bilo, da so glasovali vsepovsod in da so lahko udeleženci referenduma glasovali tudi večkrat na voliščih, ki niso imela niti vseh volilnih imenikov, potem je jasno, da je šlo za prozoren manever zagotavljanja legitimnosti odcepitve. Za samostojno državo je lahko glasovalo tudi na stotisoče ukrajinskih Rusov, ki živijo in delajo v Rusiji. Kako so glasovali, je jasno tudi brez preštevanja referendumskih lističev. Da pa gre pri tem referendumu zgolj za »vmesno postajo«, pričajo napovedi, da naj bi v kratkem, potem ko bo potrjena neodvisna republika, pripravili nov referendum o njeni pripojitvi Rusiji, tako kot se je to zgodilo na Krimu.
Bežali z glasovalnimi skrinjicami
Vendar pa so po pričakovanjih izvedbo referenduma poskušale ovirati ukrajinske oblasti, ki naj bi po navedbah separatistov nad nekatera volišča poslale varnostne sile. Te naj bi med drugim zasedle štiri volišča v Krasnoarmijsku v regiji Doneck. Vodja proruskih separatistov v Donecku Denis Pušilin je dejal, da so ljudi iz štirih šol, kjer je potekalo glasovanje, evakuirali in na varno odnesli volilne lističe in volilne sezname.
Ukrajinske sile naj bi operacije za oviranje glasovanja izvajale tudi v regiji Lugansk. Vodja regionalne volilne komisije Aleksander Malihin je razkril, da so ukrajinske sile blokirale dostavo volilnih lističev v okrožjih Belovodsk, Markovka, Svatovo, Melovo in Troicko. Po njegovih besedah na teh območjih tako ni bilo mogoče izvesti referenduma. Iz mesta Novoajdar v regiji Lugansk so poročali o napadu ukrajinskih sil na proruske aktiviste. Vojaške enote naj bi s težko vojaško opremo prodirale proti mestu, so zatrdili tamkajšnji separatisti. Pri dveh voliščih v mestu Krasni Liman v Donecku pa so izbruhnili spopadi med ukrajinskimi silami in oboroženimi separatisti. Član tamkajšnjega volilnega odbora Sergej Tretjakov je povedal, da so se morale ukrajinske sile po spopadih umakniti, dodal pa je, da je bilo več ljudi ranjenih. Vroče je bilo tudi v predmestju Slavjanska, v katerem separatisti očitno niso preboleli nedavne izgube televizijskega oddajnika in so ga v nočnem napadu poskušali znova zasesti, a brez uspeha.
Kremelj tiho, Zahod svari
Referendum v Lugansku in Donecku sta med drugim obsodili Nemčija in Francija. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta na srečanju v soboto ob tem pozvala sprti strani v Ukrajini, da znova sedeta za pogajalsko mizo in omogočita svobodne volitve. Merklova je med drugim poudarila, da je zdaj osrednjega pomena organiziranje svobodnih in poštenih predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja. Nemčija in Francija sta zagrozili z zaostritvijo sankcij proti Rusiji, če v Ukrajini ne bo prišlo do predsedniških volitev. Kremelj pa se je po nedavnem Putinovem pozivu separatistom, naj preložijo referendum, zavil v molk, vsaj ko gre za »miroljubne pobude«.
