Osrednjega pomena organiziranje svobodnih in poštenih predsedniških volitev
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta danes v nemškem mestu Stralsund pozvala sprti strani v Ukrajini, da znova sedeta za pogajalsko mizo in omogočita svobodne volitve. Ob zaključku srečanja sta obsodila za nedeljo načrtovan referendum, ki ga na vzhodu Ukrajine organizirajo proruski separatisti, in ga označila za nelegitimnega, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Merklova je med drugim poudarila, da je zdaj osrednjega pomena organiziranje svobodnih in poštenih predsedniških volitev v Ukrajini 25. maja. "Vse upe polagamo v to, da eskalacija ne bo napredovala," je dejala ter dodala, da je nujen dialog. Hollande pa je poudaril, da je "naša prednost v tem, da predsedniške volitve 25. maja bodo, kar tudi ni več predmet kritike".
Komorowski si od nemške vlade želi čimprejšnje večje odločnosti
Poljski predsednik Bronislaw Komorowski pa je v intervjuju za današnji nemški časopis Bild dejal, da v zvezi z dogajanjem v Ukrajini od Nemčije zahteva jasno stališče glede Rusije. Po njegovem mnenju je nejasno, kakšno stališče imajo nekateri v odnosu do Rusije, pri čemer se mu porajajo sumi, da nekateri nemški politiki iščejo določene poti v svoji zunanji politiki, ki bi bile za Poljsko težko sprejemljive. Zato si Komorowski od nemške vlade želi čimprejšnje večje odločnosti pri reševanju ukrajinskega konflikta, tako da lahko Evropa živi brez strahu, povzema intervju ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Nemčija si s sankcijami ne bi rada naredila prevelike škode
Poljska in baltske države sicer podpirajo sankcije proti Rusiji in si zaradi krize v Ukrajini želijo intenzivnejšo prisotnost zveze Nato na svojem ozemlju. Še več, poljski premier Donald Tusk je nedavno predlagal ustanovitev Evropske energetske skupnosti, s katero bi zmanjšali odvisnosti EU od ruskih energetskih virov.
Nemška kanclerka Merklova je sicer že večkrat pojasnila, da bo EU uvedla gospodarske sankcije proti Rusiji, če se bodo razmere v Ukrajini zaostrile, a nekateri nemški strokovnjaki in politiki verjamejo, da bi to lahko škodilo Nemčiji, ki je neposredno odvisna od izvoza v Rusijo.
V Donecku zajeli in izpustili predstavnike Rdečega križa, razlog naj bi bil sum vohunjenja
Proruski separatisti so v petek v Donecku zajeli devet predstavnikov Rdečega križa, ki so jih nato tudi hitro izpustili, poročajo tuje tiskovne agencije. Skupina je bila po mnenju mednarodne organizacije hitro izpuščena zaradi jasne naloge, ki so jo imeli, in sicer oceniti potrebe prebivalstva v Donecku.
Izpustitev je potrdil tudi predstavnik Mednarodnega komiteja Rdečega križa za Evropo in Srednjo Azijo v Ženevi David Pierre Marquet. "Naši kolegi so bili pridržani sinoči in še isti večer so bili izpuščeni," je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Marquet. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da so bili predstavniki Rdečega križa izpuščeni danes.
Sicer pa so bili med zajetimi štirje predstavniki ukrajinskega Rdečega križa iz Kijeva, štirje predstavniki iz lokalne enote v Donecku in predstavnik mednarodnega Rdečega križa iz Švice.
Na vprašanje, kako so uporniki ravnali s predstavniki Rdečega križa, je Marquet dejal, da nihče ni bil poškodovan. Poudaril je še, da se bo Rdeči križ še naprej zavzemal za vzpostavitev dialoga med obema stranema. "Zdaj bodo nadaljevali svojo humanitarno nalogo in pripravili poročilo," je še dejal Marquet.
Predstavnik samooklicane in nepriznane "ljudske republike Doneck" Kiril Rudenko pa je izjavil, da je bila ekipa Rdečega križa zadržana zaradi suma vohunjenja.
