Večja priljubljenost zaradi Krima in OI
»To je največja podpora Putinu vse od intervencije ruskih sil avgusta 2008 na Južno Osetijo,« je visoko podporo komentiral strokovnjak neodvisnega središča, ki je raziskavo opravilo, Denis Volkov. Spomnil je, da je takrat Putina podpiralo neverjetnih 88 odstotkov Rusov. Razlogi za 80-odstotno podporo naj bi bili v dobro izpeljanih olimpijskih igrah ter zlasti pripojitvi Krima Rusiji, saj sta ta oba dogodka v prebivalcih vzbudila velik val domoljubja.
Preberite še: Obama opozarja: Če bo Rusija vztrajala na tej poti, se bo njena osamitev poglobila in sankcije zaostrile
Putinova podpora od njegovega prihoda na oblast leta 2000 ni nikoli padla pod 60 odstotkov. Mihail Dmitrijev s središča za strateško raziskovanje v Moskvi pa meni, da je tudi trenutna visoka podpora le začasna. Priključitev Krima bo le kratek čas odvrnila pozornost Rusov stran od slabega gospodarskega stanja, piše Reuters. »Če ne bo prišlo do gospodarske rasti, vpliv Krima in drugih zunanjepolitičnih dogodkov na politično priljubljenost ne bo dolgoročen,« ocenjuje Dmitrijev.
Ukrajina: Rusija se pripravlja na obsežen napad
Ruske sile so zasedle vse vojaške objekte na Krimu, ki ga je Rusija prejšnji teden priključila svojemu ozemlju. Ukrajinski vojaki, ki to želijo, lahko zapustijo Krim z vlakom, ko ne bodo več na polotoku, pa jih bo ukrajinska vojska premestila na nove lokacije.
Po navedbah ameriških obrambnih oblasti je blizu meje z Ukrajino tako nastanjenih že več kot 20.000 ruskih vojakov, poleg tega pa tudi bojna letala in vojaška oklepna vozila, piše AFP. Rusija se po navedbah Kijeva pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je poudaril, da bo Ukrajina v tem primeru uporabila vsa sredstva.
»Borili se bomo,« je dejal v pogovoru za ameriško radijsko postajo PBS, ki so ga predvajali v torek. Vendar Ukrajina za to po njegovih besedah potrebuje pomoč. »Potrebujemo tehnično in vojaško podporo, da bi prenovili vojsko in da bomo pripravljeni ne le na boj, ampak tudi na zmago,« je dejal.
V Ukrajini »nacionalistična diktatura«
Putin je danes izjavil, da so v Ukrajini oblast prevzeli nacionalisti, neonacisti, sovražniki Rusov in antisemiti. Tudi sicer ruski mediji oblasti v Kijevu pogosto označujejo kot »fašistično vlado«. Na podoben odziv so naletele izjave nekdanje ukrajinske premierke Timošenkove s posnetka telefonskega pogovora, ki je v torek prišel v javnost. V njem med drugim o Putinu reče, da je »lastnoročno pripravljena v roke vzeti kalašnikovko in drekača ustreliti v glavo«. Če bi bila dejansko izvoljena za predsednico, bi Ukrajini grozila »nacionalistična diktatura«, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass njene izjave ocenili ruski strokovnjaki.
Nemčija: Zavreči je treba nasilne fantazije
A tokratne izjave Timošenkove so bile očitno vendarle korak preveč tudi za Zahod. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je namreč danes v odzivu poudaril, da mora ukrajinsko politično vodstvo zavreči »nasilne fantazije«. »Kljub vsemu nasprotovanju ruskim dejanjem na Krimu ter vsem razlikam v mnenjih (...) seveda tudi v besedah in mislih obstajajo meje, ki jih ne smemo prečkati. Nasilne podobe, nasilne fantazije so daleč čez te meje,« je dejal.
